Krvavenje dlesni moramo vzeti resno
Vneto, pordelo in nabreklo dlesen, ki ob ščetkanju zob tudi krvavi, moramo upoštevati resno kot katerokoli drugo zdravstveno težavo. Tudi če ne boli, obiščimo zobozdravnika, ki bo ukrepal in nas tako obvaroval pred posledicami - izgubo zob.
Parodontalna bolezen – vnetje mehkih in trdih tkiv ob zobu, ki ga pritrjujejo v kost - je najbolj pogosto kronično obolenje ljudi, starejših od 40 let. Ta vnetja so namreč tako pogosta, da ima po mnenju stomatologov po 75. letu starosti zdrava obzobna tkiva le še odstotek ljudi. Vzrok je pomanjkljiva ustna higiena, večina ljudi si namreč ne čisti zob dovolj pogosto in dovolj časa, predvsem pa ne uporablja pripomočkov za čiščenje medzobnih prostorov, kjer se najbolj nabirajo obloge.
Prvi znak vnetja dlesni, gingvitis, je krvavitev dlesni ob ščetkanju zob. Ker ne čutimo bolečin, krvavenje pa ni stalno, lahko traja več let, preden težavo zaupamo zobozdravniku. V tem času se ob robu dlesni nabirajo zobne obloge, bakterije prodirajo tudi pod dlesen in počasi povzročajo propadanje povezave zobne korenine s čeljustno kostjo, kar povzroči majavost zob. Med zobom in dlesnijo tako nastajajo poglobljeni prostorčki, imenovani obzobni žepi, kamor se naselijo bakterije, občasno lahko nastane tudi boleč ognojek.
Bolečin praviloma ne čutimo, vendar toksične bakterije iz ust prodirajo v krvni obtok in posredno v pljuča. Ker proces traja dlje časa, imunski sistem oslabi in omogoča še druge okužbe in bolezni. Ljudje z napredovalo obliko vnetja obzobnih tkiv so veliko bolj izpostavljeni tveganjem za možgansko kap in srčni infarkt ter za nastanek sladkorne bolezni (in obratno - pri diabetikih še hitreje pride do vnetja obzobnih tkiv).
Samo zobna ščetka je premalo
Redno ščetkanje zob (strokovnjaki priporočajo mehke ščetke s čim večjim številom tankih, finih ščetin, tudi če ob tem dlesni krvavijo, ščetkanja nikar ne opustite ) dvakrat na dan ni dovolj, saj se ostanki hrane nabirajo v prostorčkih med zobmi in tako nastajajo zobne obloge. Najlaže jih odstranimo z zobno nitko ali medzobnimi ščetkami. Te so različnih velikosti, saj so tudi prostori med zobmi neenakomerno veliki. Izberimo več primernih velikosti, saj mora ščetka brez močnega potiskanja in bolečin zdrsniti v medzobni prostor in ga popolnoma zapolniti. Očistimo tudi rob dlesni (žleb med dlesnijo in zobom)
Še bolj morajo biti pri čiščenju zob pozorni tisti, ki imajo v ustih mostičke ali zobne vsadke (implantate), saj se na teh mestih posebej rade kopičijo zobne obloge. Poleg medzobnih ščetk pridejo prav posebno oblikovane zobne nitke, ki imajo zadebeljen del.
Predvsem pa moramo redno, vsaj enkrat na leto obiskati zobozdravnika, da nam odstrani zobni kamen z vseh zobnih površin, prav tako pa tudi mehke obloge.
Če pa imate pogosto vnete dlesni in slab zadah ter že nekaj časa niste obiskali zobozdravnika, pa je velika verjetnost, da že imate paradontitis. Osebni zobozdravnik vas bo napotil k zobnemu specialistu – paradentologu, ki vam bo s posebno sondo najprej izmeril globino obzobnih žepkov (ko je dlesen že močno odmaknjena od zoba) in se odločil za zdravljenje. Vse posege: odstranjevanje zobnih oblog pod dlesnijo ali t.i. luščenje in glajenje korenin bo opravil kar v ambulanti pod lokalno anestezijo, tako da postopki niso boleči, le nekoliko neprijetni. Predvsem pa pomagajo, saj se večina obzobnih žepov izrazito zmanjša, vendar pa boste morali faze čiščenja mehkih oblog in večjih obzobnih žepov ponavljati vsako leto.
