Žlahtna oblikovalka vrtov pri stotih
Gospa Juta Krulc, ugledna oblikovalka vrtov, ki je to zvrst postavila na umetniško raven, in cenjena poznavalka rastlin ter njihovih rastišč, je aprila letos praznovala svoj stoti rojstni dan. Še vedno je aktivna, ustvarjalna in lucidna, posveča se načrtovanju in urejanju vrtov, sodeluje z revijami za ljubitelje vrtov in predava. Vse to počne z njej lastnim žarom, saj zanjo to ni le poklic, pač pa življenjsko poslanstvo.
Ljubljančanka po rodu je na ljubljanski univerzi študirala arhitekturo in leta 1937 diplomirala pri prof. Ivanu Vurniku, kar je bilo za dekleta v tistih časih prava redkost. Po diplomi se je poročila in si ustvarila družino. Ima dve hčerki, dva vnuka in enega pravnuka.
Po vojni, v letih 1954-1958, je bila asistentka pri prof. Cirilu Jegliču na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo na katedri za vrtnarstvo in pejsažno dendrologijo. Fakulteta je takrat urejala Arboretum Volčji potok, kjer je gospa Juta tudi sodelovala in si pridobivala nova znanja. Tudi na potovanjih je svojo pozornost osredotočala na krajevno vegetacijo, jo dokumentirala z risbami in pogosto tudi s pripisanimi komentarji. Svoje znanje je bogatila tudi z obiski evropskih razstav vrtne kulture. Pomagala si je z opazovanjem tujih zgledov: belgijskih, francoskih, italijanskih in angleških mojstrov vrtne kulture. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je ustvarila tudi dva večja parka: prvega ob vili Tartini v Strunjanu in drugega ob Gozdarskem inštitutu v Rožni dolini v Ljubljani.
Sicer je oblikovala več sto pretežno zasebnih, povečini neformalno zasnovanih vrtov, takih, ki zahtevajo čas in potrpljenje. Pri načrtovanju vrtov vedno misli na človeka, ki ga bo urejal in uporabljal. Zanjo je pomembno, da tak človek vsak dan živi z vrtom in da uživa v njegovi lepoti. In to še vedno in z veseljem počne tudi sama. Pri izboru rastlin vedno daje prednost doma vzgojenim vrstam. Zanjo so najlepše preproste rastline. Pri srcu so ji telohi, zimzelen, komarčki, plahtice, krvomočnice, orlice, sibirske perunike, kresnice, zvončnice …
Bila je med prvimi pri nas, ki so neodvisno od dotedanjih konvencionalnih metod na vrtove sadili trajnice in ne le enoletnic. Pozorna je tudi do drugih elementov vrta: do tlakov, stez, ograj, teras, pergol, ki delajo vrt funkcionalen. Pomembno ji je, da je hiša poveza z vrtom. Njeni vrtovi imajo karakter, nudijo prijetno sožitje poznavalskega znanja in estetskega zadovoljstva, predvsem pa so to svetovi, ki so podobni naravnim. Rastline za rast potrebujejo nego, čas in potrpežljivost, meni, zato vrtovi ne zaživijo v svoji polnosti takoj po zasaditvi, ampak se razbohotijo šele čez čas.
Juta Krulc rada tudi riše in v akvarelni tehniki slika posamezne cvetlice, oblikuje voščilnice in z njimi razveseljuje svoje znance in prijatelje. V zadnjem času vse bolj živi z vrtom v Žireh, ki ga je ustvarjala postopoma ter z ljubeznijo in tenkočutnostjo. V njem spremlja in podoživlja rast vsake rastline, intenzivno zaznava spreminjanja, povezana je z zemljo in z njej ljubo Soro, ki teče vzdolž vrta in resnično uživa v njegovem neskončnem razkošju. Na ta način ji vrt vrača vse tisto, kar je v dolgih desetletjih vlagala vanj.
