Ko nam zmanjka idej za igranje

Zgodbe | apr. '13

Babice in dedki pogosto nadomeščajo vzgojo, ki jo vnukom nudijo vrtci, nemalokrat pa tudi prezaposlena mamo in očeta. Srečen je tisti otrok, s katerim se stari starši radi in veliko igrajo! To veselje mu bo vse življenje ostalo v spominu. Zato vam posredujemo nekaj idej za igro z malčkom, kadar vam jih morda zmanjka.

Stari starši so po navadi prava zakladnica dobrih idej za igro. Odraščali so v časih, ko kupljenih igrač še ni bilo pri hiši in ko je material iz narave nadomeščal vlogo plastike, iz katere so zdajšnje cenene igrače. Prav zato se starejši praviloma odlično znajdejo v spontani igri s svojimi vnuki, saj so še sposobni videti igračo v koruznem storžu, kupu sena, kamenčkih ali škatli. Še vedno se spomnijo, kako so se z naravnimi materiali igrali sami in kaj vse je mogoče ustvariti iz njih. Babice in dedki, naučite tega tudi svoje vnuke. To je vaša velika prednost! Vi še veste, kaj pomeni sobivati z naravo. Naučite vnukov starih izštevank, pesmi in iger, izdelajte jim igrače tako, kot so jih vam morda naredili vaši starši ali pa ste si jih kot otroci izdelali kar sami. Računalniki in telefoni ne omogočajo učenja tistih spretnosti, iznajdljivost, opazovanja in čudenja, ki jih človek potrebuje kot popotnico za kakovostno življenje.
Vaša prednost je lahko tudi ta, da ne komplicirate s teorijo in si pri vzgoji vnukov bolj zaupate kot pa marsikateri mladi starši, ki so obremenjeni s sodobnimi strokovnimi spoznanji, pri tem pa pozabljajo na staro, dobro kmečko pamet.
»Problem novodobnih staršev je, da preprosto ne upajo reči otroku ne,« mi je nedavno rekla ena od vzgojiteljic v vrtcu. To je še ena od resnic. Veliko staršev otroke vzgaja tako, kot da bodo vse življenje živeli v vati - pa bodo res? Vi veste, da vam je kak »NE«  vaših staršev v življenju še kako prišel prav, seveda, če je bil utemeljen, če so bili nameni pošteni in starši pravični.

Zakaj bega od igrače k igrači?
Vsako obdobje otrokovega življenja prinaša nove izzive prav vsem, ki se ukvarjamo z njim, vsako je po svoje zahtevno; tako fizično, kot tudi psihično pa je lahko še posebej naporno paziti otroka, starega tja do treh let. V tem obdobju je malčkova pozornost sila kratkotrajna, z eno dejavnostjo se lahko zamoti le nekaj trenutkov ali pičlih minut. Nam se morda zdi, da samo razmetava, ko bega od kock k posodicam, vrže medvedka in že steče k žogi …
Vendar je to povsem normalno. Malčku je težko usmeriti pozornost na določen predmet ali stvar v trenutku, ko si to od njega želimo, ko pa se mu to posreči, težko ostane zbran. Zmoti ga vsak nov dražljaj, ki ga sliši, vidi, otipa, vonja ali okuša. Preprosto ne zna in ne zmore ignorirati »motečih« dejavnikov – saj zanj sploh niso moteči!
Predstavljajte si sebe, ko si želite ogledati film. Pri tem vas zmoti drobtina na tleh, zanimiva knjiga na polici, glasovi od zunaj, … Kljub motnjam ste sposobni obsedeti na kavču in pogledati film do konca. Malček pa tega še ne zna, zato nenehno skače od ene igrače k drugi, od ene dejavnosti k drugi in tako naprej. V tolažbo: vaš vnuk ima še veliko časa, da podaljša trajanje koncentracije. Šele ko bo šel v šolo, od njega pričakujemo, da se bo petnajst minut skupaj posvečal eni nalogi!

Kako »risati«?
Največje darilo, ki ga lahko babice in dedki namenite svojim vnukom, sta vaš časa in vaša pozornost in ne igrače, ki mu jih kupite! Na te bo pozabil, bržčas bodo še ene tistih, ki končajo v košari pod posteljo. Zato se z njim raje pogovarjajte. Poslušajte ga, mu pojte, rišite! Že malčku, ki lahko samostojno sedi, pokažite, kako pisalo pušča sled na papirju in kako s lahko čečka ali riše. Seveda vas bo skušal posnemati. Najmlajšim bo treba papir prilepiti na podlago, da se jim ne bo izmikal. Najmanj priporočljivo pisalo za malčka je kemični svinčnik, saj v poševnem položaju sploh ne piše. Za začetek mu raje v roke potisnite voščenko, otroci pa obožujejo tudi prstne barve – dobite jih v vsaki večji trgovini, niso škodljive zdravju in se zlahka sperejo s kože. Malček s prsti nanaša barvo na papir.
Če se bojite, da bo vse popackano, dajte predenj časopisni papir in posodico z vodo. Z roko ali s čopičem lahko za začetek nanaša na papir samo vodo.
Pri likovnem ustvarjanju pa si kaže zapomniti tole: malčka skoraj do tretjega leta ne zanima, kaj bo narisal, ampak kako bo ustvaril čačke na listu. Naj prosto čečka, nikar mu ne vsiljujte barv, pa čeprav bo rekel, da riše sonce in ga bo narisal z zeleno barvo. Bistvo prvih let njegovega življenja je v tem, da se nauči ustrezno pritisniti s pisalom ob podlago, da se nauči nadzorovati smer gibanja pisala, da ga zna upočasniti, da zna združiti začetek in konec krožne črte ...

Posnemanje
Vsak otrok je najbolj srečen, če lahko pri delu posnema odraslega. To upoštevajte in ga nikar ne izključujte iz vsakdanjih opravil! Če lupite krompir, mu spotoma iz njega naredite še štampiljko v obliki trikotnika ali hišice, da jo bo odtiskoval na časopisni papir, pomaka pa jo lahko kar v vodo ali v sok pese ...
Naj vam pomaga obešati ali »zlagati« perilo. Naj ugiba, čigav je kateri kos perila, naj po parih zlaga nogavice, naj valja in gnete testo, skupaj prebirajta fižol, saj za otroka ni nič bolj zabavnega kot to, da z višine meče fižol v visoko skledo … V zimskem času, ko se otrok ne more igrati v peskovniku, mu lahko naredite »fižolnik« ali »koruznik«: v velik čeber nasujete koruzo ali fižol, dajte mu še lopatko, grabljice, kak lonček, bager ali tovornjak.
Predstavite otroku kuhinjsko tehtnico. Še posebej je uporabna tista, ki ni elektronska. Naj opazuje, kako se premika kazalec na tehtnici, če nanjo nalagamo lahke ali težke predmete.
Če kuhate, naj kuha tudi on; če ne nosi več predmetov v usta, mu dajte čajno vrečko, da bo »kuhal« čaj. Nasujte mu nekaj velikih surovih makaronov, fižola, brinovih jagod, orehov, želoda, … Palačinke mu izrežite iz kartona, krompirček iz rumene gobice.
Med kuhanjem se pogovarjajta, a pri tem je treba opozoriti na napako, ki jo počnemo odrasli - da radi popačimo besede! Ne uporabljajte zlasti pomanjševalnic, kot je pupanje, spančkanje, ajčkanje, jokcanje …, to so namreč zahtevne besede, dolge so in velikokrat vključujejo še sičnike in šumnike. Z njimi malčka prav nič ne spodbujamo k učenju govora, te besede so zanj prezahtevne!

Najbolj priljubljene igre v stanovanju
Kadar je vreme primerno, bomo otroka najbrž odpeljali ven. Med sprehodom nam tako ni treba nenehno skrbeti za animacijo. Teže pa je, kadar čas preživimo v stanovanju. Kaj se igrati?
Doma imejte vedno milne mehurčke. Zares delajo čudeže pri večini predšolskih otrok! Če imate občutljivo pohištvo, vas bo morda skrbelo, da se bodo poznali madeži, jih pa lahko spuščate vsaj v kopalnici. Milni mehurčki umirijo vznemirjenega otroka, prav tako dela čudeže baterijska svetilka. V zatemnjenem prostoru lahko svetita vsak s svojo in morda lovita snop svetlobe drug drugega.
Malčku lahko v trenutku naredite igračko tako, da v prosojno vrečico nasujete riž in primešate nekaj drobnih predmetov – morda pisane gumbe. Zavozlajte jo, malček pa bo lahko z mečkanjem vrečice vedno znova odkrival v njej zanimive gumbe. S tako vrečico se je mogoče žogati, lahko jo nosimo na glavi in tekmujemo, komu bo pozneje padla na tla.
Zanimivo je v vrečico iztisniti tudi nekaj brivske pene, ki ste ji dodali barvo ali kar nekaj blata, morda gostega testa …  V vsakem primeru vrečico zavozlajte in malček bo lahko »packal« brez packanja.
Ker trde žoge nikakor niso primerne za malčke, saj jim lahko zlomijo prst, se raje igrajte z baloni. Otroci tudi obožujejo kepanje. Kepe naredite iz zmečkanega časopisnega papirja. Utrdite ga tako, da ga zavijete še v alu folijo. Kepate se lahko med seboj, lahko pa ciljate v tarčo na steni, v vrata ali v čeber na tleh.
V stanovanju lahko kegljate. Postavite na tla nekaj plastenk, kot bi postavili keglje, ali pa sestavite stolp iz jogurtovih lončkov ali kock. Kdo ga bo prvi podrl? Žogo naredite kar iz časopisnega papirja, ovitega s folijo ali oblepljenega z lepilnim trakom. Zabavno je tudi skakanje ali valjanje po mehurčkasti foliji. To je tista folija, katere mehurčki na pritisk tako prijetno pokajo … 
Imate doma slamico in vato? Nasmukajte vato na majhne koščke, kot bi bile snežinke. Zdaj lahko tekmujeta, kdo bo s pihanjem skozi slamico spravil več kosmov vate na drugi konec sobe ali pa mize.
V stanovanju lahko lovite celo ribe! Navežite na vrvico magnet, nasujte po tleh nekaj sponk za papir in ribičija se lahko začne! Ribe lahko izrežete tudi iz plastike, na vsako ribico zataknite kovinsko sponko, nasujte ribice v čeber z vodo in malček jih lahko lovi z magnetom.
Vmes je treba otroka tudi umiriti. Ko ga dajete k počitku, je prava uspešnica pravljica z njegovimi prsti. Otroka lahko imate pri tem v naročju ali pa oba ležita na postelji. Primite njegovo roko in v mislih določite vloge, ki jih bo imel vsak njegov prst: mezinec bo na primer dojenček, prstanec bo mama, sredinec oče, kazalec bo medicinska sestra, palec pa morda zdravnik. Pravljico pripovedujte tako, da otroka pocukate za tisti prst, o katerem govorita. Prsti naj torej oživijo in nadomestijo lutke. Če mu prekrižate mezinec in prstanec, se dojenček in mama objemata. Če se kdo uleže, obrnite roko, da bo prst v vodoravni legi. Če hodijo, s prsti posnemajte hojo. Neverjetno, kako se lahko otroci vživijo v takšno pripoved, pa čeprav ne uporabljate prstnih lutk!