Asimina triloba, čudežno drevo!
Asimina triloba je edino pravo južno sadje, ki uspeva pri nas. Sodi v družino anoncej in daje sadeže prijetnega, polnega okusa, umeščenega med ananasom, mangom in banano. Uspeva v vrtni zemlji, enako kot jabolka. Obrezovanje ni potrebno, temveč samo redčenje. Sadež je zelo hranilen in vsebuje veliko antioksidantov.
Sam sem v register sadilnega materiala vpisal 8 sort: Prima, Sunflower, Overless, Mango, Ithaka, Bell, Mary, Taylor. Jih pa je še več. Pomembno je vedeti, da čebele nerade letajo na cvetove asimine, ker vsebujejo asimicin, ki varuje drevo pred škodljivci. Zato škropljenje ni potrebno. Žal pa je večina sort samoneoplodnih in jih oprašujejo veter, insekti ali pa mi sami s čopičem, tako da cvetni prah z moškega cveta nanesemo na ženski cvet. Sta pa dve samooplodni sorti - Sunflower in Prima 1250. Za boljše in zanesljivo opraševanje svetujemo sajenje dveh sadik hkrati, po možnosti 3 do 4 metrov vsaksebi. Za začetek in za pridobivanje znanja sta omenjeni sorti najprimernejši. Prve plodove lahko pričakujemo v tretjem letu po cepljenju.
Sadimo lahko v kateremkoli letnem času, le pozimi ne. Po navadi so sadike vložene v plastične ovitke s premerom od 12 do 15 cm. PVC folijo previdno prerežemo vzdolžno in spodaj do sredine. Pazimo, da ne poškodujemo koreninskega sistema. Še posebej bodimo pozorni na srčno korenino. To je korenina vodnica, ki raste navpično. Če jo polomimo ali odrežemo, nam bo le stežka uspelo vzgojiti sadiko. Najbolje je, da to počnemo na mestu, kjer smo že izkopali sadilno jamo. Pazimo, da zemlje, ki je v plastičnem ovitku, ne zavržemo, če pa se je odkrušila, jo položimo v sadilno jamo. Zakaj? Zavedati se moramo, da je asimina kultura drugih krajev in so tudi mikroorganizmi morda nekoliko drugačni. Zemlja, ki je ob koreninskem sistemu, nekako cepi našo zemljo, kar pa je sprejemljivo tudi za sadiko. Velikost sadilne jame je odvisna od vrste zemlje: v težkih, glinenih tleh je pisec tega prispevka zamenjal vso zemljo z mešanico nevtralne šote in vrtne (njivske) zemlje, zato so bile potrebne jame s premerom 80 cm in globoke 50 cm Tako smo dobili zračno in rahlo prst. Če je zemlja dobra in rahla, pa ima jama lahko premer le 30 cm premera in je 30 cm globoka. Vanjo nasujemo bioorganik (briketirano gnojilo), ker vsebuje naravne komponente za razvoj koreninskega sistema in rast, dodamo 2 centimetra zemlje, položimo sadiko skupaj z zemljo iz omota, ki se drži koreninskega sistema, in jamo zasujemo z mešanico bioorganika in zemlje. Po obodu jame bo izdatno dodamo še bioorganik.
Po opravljenem delu sadiko izdatno zalijmo z raztopino bioorganika in postane vode. (3 pesti na 10 l vode). Asiminin les je zelo krhek, zato ob sadiki postavimo oporni količek, ob katerega navskrižno privežemo steblo sadike.
Pazimo, da sadika ne trpi žeje. Zalivamo po potrebi , vendar ne vsak dan, temveč izdatno enkrat na teden. S tem prisilimo koreninski sistem, da se razvija v globino in išče vodo.
Prve dve do tri leta je treba v poletni vročini sadiko senčiti, da se dobro ukorenini in sonce ne požge listov, ki so izredno veliki. Če smo delo dobro opravili, bo sadika že prvo leto zrasla do 30 centimetrov.
