Znani nekateri zneski za uresničevanje ZPIZ-2

Dobro je vedeti | jun. '13

Svet zavoda je konec maja sprejel dva, za uresničevanje novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) nujno potrebna izvedbena sklepa, in sicer sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi ter najnižji pokojnini in sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine.

Oba sklepa, gledano vsebinsko, pomenita zgolj izpeljavo zakonskih določb za uporabo predpisanih podatkov. Iz njih so vidni določeni zneski, ki imajo načelno sicer enako vlogo, kot so jo imeli tudi v prejšnji zakonski ureditvi, glede kroga oseb, ki jih zadevajo, pa imajo precej drugačno. Čeprav smo pri predstavljanju nove zakonske ureditve razliko že omenili, nanjo vnovič opozarjamo, da ne bo po nepotrebnem povzročala nesporazumov.

Najnižja pokojninska osnova ni enaka najnižji pokojnini
ZPIZ-2 določa, da se od 1. januarja posameznega koledarskega leta določi najnižja pokojninska  osnova v višini 76,5 odstotka povprečne mesečne plače, izplačane v državi v prejšnjem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Najnižjo pokojninsko osnovo je torej treba določiti vsako leto na novo. Povprečna bruto plača, izplačana za leto 2012, je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije 1525,47 evra, povprečna stopnja davkov in prispevkov pa po podatkih ministra, pristojnega za finance 35,01 odstotka. Zmanjšana bruto plača za navedeno stopnjo je potemtakem 991,40 evra, najnižja pokojninska osnova, veljavna od 1. 1. 2013, pa 758,42 evra.
Najnižja pokojninska osnova ni najnižja pokojnina, ampak je le osnova, od katere se odmeri pokojnina pod pogoji, ki jih določa zakon. Odmero mora opraviti pokojninski zavod po uradni dolžnosti in za to ni treba skrbeti novemu prejemniku pokojnine. Zavod mora opraviti odmero pokojnine od najnižje pokojninske osnove takrat, ko ob izračunu dejanske pokojninske osnove posameznika ugotovi, da je nižja od najnižje pokojninske osnove. Takemu uživalcu pokojnine se tako izplačuje višja pokojnina, kot bi se mu, če bi se upoštevala njegova dejanska pokojninska osnova.
Odmera od najnižje pokojninske osnove je aktualna le v letu uveljavitve pravice do pokojnine. Najnižja pokojninska osnova, veljavna od 1. 1. 2013, bo torej vplivala le na raven letos upokojenih, ne pa tudi na raven pokojnin, odmerjenih od najnižjih pokojninskih osnov, uveljavljenih v prejšnjih letih! Do kolikšne pokojnine bo prejemnik upravičen, pa bo seveda odvisno od odstotka za odmero pokojnine, ki pa je odvisen od njegove pokojninske dobe. Čim daljša bo pokojninska doba, tem višji bo odstotek in s tem posledično tudi pokojnina. Za 40 let pokojninske dobe se moškemu odmeri starostna pokojnina v višini 57,25 odstotka od pokojninske osnove, ženski za enako dolgo pokojninsko dobo pa v obdobju od leta 2013 do 2016 v višini 64,25 odstotka. Najnižja starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe, uveljavljena v letu 2013, bo tako za moškega 434,20 evra, za žensko pa 487,28 evra.
Nova najnižja pokojninska osnova je bistveno višja od lanske (551,16 evra), kar pa ne pomeni, da bodo zato višje tudi pokojnine, odmerjene od letos veljavne najnižje pokojninske osnove. Dejstvo je, da je v minulem letu veljalo višje vrednotenje pokojninske dobe kot letos, ko jo določa ZPIZ-2, zato so razlike v višinah pokojnin zanemarljive. Pokojnina moškega, odmerjena od te osnove v letu 2012 za 40 let pokojninske dobe, je po uskladitvi letos januarja 433,09 evra, ženske pa 490,53 evra.
Znano je, da ZPIZ-2 zagotavlja zavarovancu, ki je do 31. 12. 2012 izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, uveljavitev pravice po tedanjem zakonu tudi kadarkoli v času veljavnosti novega zakona. Za priznanje in odmero take starostne pokojnine se na dan uveljavitve pravice ali do dneva prenehanja zavarovanja upoštevajo vsi elementi, ki so vplivali na višino pokojnine po prejšnjem zakonu. Le izračun pokojninske osnove, ki temelji na najugodnejšem povprečju plač in zavarovalnih osnov iz 18 let zavarovanja, se izvede z valorizacijskimi količniki, določenimi po novem zakonu. Ker ti zagotavljajo višjo pokojninsko osnovo, ZPIZ-2 za zagotovitev relativne enakosti med temi pokojninami in po novem zakonu uveljavljenimi zahteva preračun pokojninskih osnov s količnikom 0,732. Enak količnik pa je treba uporabiti tudi pri določitvi najnižje (in najvišje) pokojninske osnove za te zavarovance. Zanje se bo tako namesto najnižje pokojninske osnove v višini 758,42 evra uporabljala najnižja pokojninska osnova v višini 555,16 evra.

Najvišja pokojninska osnova in najvišja pokojnina
Najvišja pokojninska osnova je štirikrat višja od najnižje pokojninske osnove. Od 1. 1. 2013 je tako najvišja pokojninska osnova 3033,68 evra. Upošteva se prav tako le za pokojnine, uveljavljene v letošnjem letu. Tudi nanjo mora pokojninski zavod paziti po uradni dolžnosti. Pokojnino je treba odmeriti od najvišje pokojninske osnove tedaj, ko pokojnina, odmerjena od dejanske pokojninske osnove upravičenca, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo s pripadajočimi uskladitvami presega znesek pokojnine, odmerjen za enako dolgo pokojninsko dobo od najvišje pokojninske osnove. V tem primeru se upravičencu izplačuje nižja pokojnina. Kolikšna bo pokojnina, je seveda tudi v tem primeru odvisno od dopolnjene pokojninske dobe. Starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe, letos ne bo smela presegati 1736,38 evra za moškega, za ženske z enako dolgo pokojninsko dobo pa 1949,14 evra.
Pri starostnih pokojninah, uveljavljenih v letošnjem letu po ZPIZ-1, pa je najvišja pokojninska osnova 2220,65 evra.

Najnižja možna pokojnina
Zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine po ZPIZ-2, je s tem zakonom zagotovljena najnižja pokojnina v višini 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Ker je odmera od najnižje pokojninske osnove možna le za pokojnine, uveljavljene v letu njene veljavnosti, je taka tudi veljavnost najnižje pokojnine. Od 1. 1. 2013 je najnižja pokojnina 197,19 evra. Najnižja pokojnina je aktualna pri priznavanju pokojnin tistim zavarovancem, ki so si pretežen del zavarovalne dobe plačevali prispevke za ožji obseg pravic. Upoštevati pa jo je treba tudi pri določanju nekaterih nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

Zgornje meje višine dela vdovske pokojnine
ZPIZ-2 tako kot prejšnji zakon dopušča možnost izplačila dela vdovske pokojnine, ki se po novem obravnava kot samostojna pravica, če imata vdova ali vdovec poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do lastne pokojnine, pa naj bo to predčasne, starostne ali invalidske. Del vdovske pokojnine se odmeri v višini 15 odstotkov izračunanega zneska vdovske pokojnine. Tako odmerjeni znesek pa ne sme presegati 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Če ga presega, se višina omeji na to zgornjo višino. Pojasnili smo že vlogo najnižje pokojninske osnove, ki je aktualna tudi pri določitvi višine dela vdovske pokojnine. Ker velja vsakokratna najnižja pokojninska osnova le za odmero pokojnin, uveljavljenih v letu uveljavitve pravice, ne pa tudi za minula leta odmerjene pokojnine, velja enako pravilo tudi za zgornjo mejo možnega izplačila dela vdovske pokojnine. V letu 2013 del vdovske pokojnine ne more presegati 88,74 evra. Navedena meja pa velja le na v tem letu uveljavljena izplačila dela vdovske pokojnine. Ob tem naj opozorimo tudi na to, da zgornja meja dela vdovske pokojnine ni znesek, do katerega je upravičen vsak uživalec, kot zmotno mislijo nekateri upravičenci, temveč je le najvišji možni znesek dela vdovske pokojnine. V praksi je po navadi del vdovske pokojnine nižji od limita.
Zakon pa določa še eno omejitev – limitira tudi skupen znesek lastne in dela vdovske pokojnine. Posledica te omejitve je lahko zavrnitev izplačila dela vdovske pokojnine, čeprav so izpolnjeni pogoji za njeno priznanje. Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine zakon omejuje na znesek starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, to je v višini 57,25 odstotka. V letu 2013 skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne sme more presegati 1736,78 evra. Če ima, denimo, vdova že lastno pokojnino višjo od tega zneska, ne more pridobiti še dela vdovske pokojnine po možu. Zgornja meja skupnega izplačila zadeva le izplačilo vdovskih pokojnin, uveljavljenih v letu 2013, ne pa tudi izplačil, uveljavljenih v prejšnjih letih. Tako tudi pri tej pravici prihaja do veljave odstop od relativne enakosti med prejemniki, kakršno je zagotavljala prejšnja zakonska ureditev.

Od 1. 1. 2013 je:
- najnižja pokojninska osnova 758,42 evra.
- najnižja starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe za moškega 434,20 evra, za žensko pa 487,28 evra.
- najvišja pokojnina za 40 let pokojninske dobe 1736,38 evra za moškega, za žensko pa 1949,14 evra.

Popravek
V prejšnji številki Vzajemnosti smo napačno zapisali število prejemnikov pokojnin ali denarnih nadomesti, ki zaradi tega, ker je njihova pokojnina znašala več kot 622 evrov, niso dobili letnega dodatka. Pravilno se stavek glasi: Lani je bilo takih prejemnikov blizu 208 tisoč.
Za napako se opravičujemo. Uredništvo.

Posledice neustavnosti bodo odpravljene
Državni zbor je konec maja sprejel zakon o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ (ZOPRZUJF). Ta bo omogočil izplačilo razlike vsem prizadetim ne glede na pravnomočnost odločbe po ZUJF usklajenih pokojnin. Sprejeti zakon določa, da se prizadetim upravičencem razlika izplača v dveh obrokih, in to z izplačilom pokojnin za letošnji  junij v višini 20 odstotkov, z izplačilom za maj 2014 pa še preostalih 80 odstotkov. Izjema so upravičenci, katerih razlika je manjša od 100 evrov. Ti bodo celotno razliko prejeli z junijsko pokojnino.
Prizadetim upravičencem, ki so v letu 2012 zaradi znižanje pokojnine po ZUJF prejeli letni dodatek, sicer pa ga ne bi, se bo izplačani dodatek poračunal, vendar največ do zneska izplačane razlike. Zaradi take zakonske določbe nekateri sploh ne bodo prejeli razlike ali pa bo ta manjša, ne pa tudi nižje pokojnine, čeprav je pripadajoča razlika manjša od letnega dodatka, ki ga je upravičenec prejel.
Zavod bo moral do konca junija 2013 navedenim uživalcem pokojnin izdati odločbe, iz katerih bo vidna višina pokojnine (če take odločbe še niso prejeli po določbah ZUJF), razlika in način izplačila ter morebitni poračun letnega dodatka. J. K.