Št. 6, junij 2013

Zmaga resnice v kulturnem,
humanizma v gospodarskem,
pravičnosti v socialnem življenju
bo največji triumf sodobnega človeštva.
Srečko Kosovel (1904-1926)

Ko sem prebirala drobno knjižico z naslovom Pravica, kar nisem mogla verjeti, da so po sto letih pravičnost, humanizem, socialnost v družbi in državi, odkar je nanje opozarjal mladi Srečko Kosovel, dandanes še vedno tam, kjer so bili. Pravzaprav, da smo se spet vrnili tja, kjer smo že bili, čeprav si tega nismo želeli.
Nikoli ne bom pozabila, s kakšnim zanosom, veseljem in navdušenjem smo tisto toplo junijsko popoldne in večer preplavili osrednje ljubljanske ulice in trge. Kako navdušeni smo bili, da smo sprejeli deklaracijo in temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti, ki nam bo končno zagotavljala samostojno in neodvisno državo. O vprašanju, koliko smo dandanes samostojni in neodvisni, ni vredno razglabljati, saj je vsakomur jasno, da naša oblast, katerekoli barve že je, sprejema take ukrepe, kot jih zahtevajo v Bruslju. »Kapital rešuje svojo kožo na račun majhnih,« pravi v zanimivem pogovoru ob bližnjem dnevu državnosti dr. Ljubo Bavcon, neutrudni borec za človekove pravice. Že mladi Srečko Kosovel pa je ob poudarjanju pravičnosti spodbujal takratno mladino, da se mora zavzemati za tako državo, ki se bo ravnala po narodu (in ne obratno), katere cilji bodo socialni, tako da človekovo življenje ne bo usmerjeno v golo materialistično preživetje. Kam to vodi občuti vedno več državljanov, ki jih materialne stiske mnogokrat obremenijo še z občutki krivde.
Krivico, ki smo jo sami doživeli ali pa smo jo povzročali drugim, ljudje težko prenašamo, čeprav zlasti slednjega nočemo priznati. A vseeno nas notranje razjeda, še zlasti ob življenjskih pretresih, ko se bodisi soočamo s hudo boleznijo, z bližajočo se smrtjo sebe ali bližnjega in delamo življenjske obračune, bilanco svojega življenja. O tem, kako se razbremeniti, če bilanca našega življenja ni taka, kot si želimo, je za Vzajemnost zanimivo spregovoril psihoterapevt dr. Miran Možina, ki je 15 let pomagal ljudem v domovih za starejše. Vedno in ne glede na starost se namreč lahko razbremenimo občutkov krivde in nesmiselnosti svojega preteklega življenja. Ljubezen pa je tista, ki človeka poživlja, zlasti v starosti, še pravi in tudi utemelji, zakaj tako.
Verjemimo v to, laže in lepše nam bo.

Vaša urednica
Marinka Levičar

Kazalo

Znani nekateri zneski za uresničevanje ZPIZ-2 Svet zavoda je konec maja sprejel dva, za uresničevanje novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) nujno potrebna izvedbena sklepa, in sicer sklep o najnižji in najvišji pokojnin

Vaša svetovalka – mag. Milena Paulini – junij 2013 Višina nadomestila iz invalidskega zavarovanja Bralec L. A. iz okolice Celja je star 50 let in je invalid III. kategorije, pri čemer mu je bilo 70 odstotkov invalidnosti priznane zaradi nesreče pri de

Vaš svetovalec mag. Janez Tekavc – junij 2013 Izpolnitev sodne poravnave Bralka je pred več kot dvajsetimi leti sklenila sodno poravnavo, v kateri sta si s solastnikom razdelila stavbo in dvorišče. Zapisala sta, da bosta nekoč uveljavila tudi eta

Vaš svetovalec – Dušan Bavec – junij 2013 Status starejšega delavca Kot piše bralec, je delodajalec v začetku letošnjega leta zavoljo poslovnih težav napovedal odpuščanje določenega števila zaposlenih, vendar do tega ni prišlo, ker se je deln

Vaš svetovalec – Boštjan J. Turk Odgovornost zdravnikov Bralec piše, da ga je pred približno dvema mesecema osebna zdravnica napotila na pregled poškodovanega kolka. Specialist je ugotovil manjšo obrabo in mu predlagal le telesne vaj

Družina predana medicini V družini Morela je veliko zdravnikov; oče je upokojeni kirurg, mama Vesna in hčerka Kristina pa sta očesni zdravnici. Na zdravniško pot se podajata tudi vnuka Veronika in Lenart, študenta medicine. V

Prostovoljci ne igramo vloge, smo preprosto navzoči Carmela Cizelj Kogej po upokojitvi ni obsedela doma. Z leti se je čedalje bolj začela zanimati tudi za duhovnost. Obiskovala je duhovno univerzo in šolo djotiša, izpopolnjuje se v Bachovi cvetlični te

S trmo do stotice Daleč je že čas, ko je po naših tleh udarjal škorenj nemške vojske,  ki si je pod Hitlerjevim vodstvom hotela podjarmiti Evropo in ves svet. Kljub časovni oddaljenosti pa spomini  mnogih, ki so preživ

Citre za dušo in srce »Moje akordne citre, ki pri nas niso prav pogost instrument, so počivale do leta 1999, ko sem se po petintridesetih letih dela upokojila,« je začela pogovor Janka Frančeškin, nekoč prevajalka za itali

Vas v dolini Branice z dvema naselitvenima jedroma »Branik, ki se je do leta 1951 po fevdalnih gospodih Rihemberških iz 12. stoletja imenoval Rihemberk (pa tudi Rifenberg in Rihenberk), se ponaša z izjemno bogato zgodovino. To se odraža tudi v dveh na

Najstarejši herbarij, mamut in človeška ribica Prirodoslovni muzej Slovenije, ki domuje v Ljubljani, je osrednja naravoslovna muzejska ustanova. Izhaja iz nekdanjega Deželnega muzeja v Ljubljani in je za Botaničnim vrtom naša najstarejša kulturna

Kralj Matjaž in Alenčica Kralj Matjaž je najbolj znan junak slovenskih narodnih pesmi. Nekaj zgodovinske podlage je njegovemu liku dal ogrski kralj Matija Korvin, čeprav se je skozi stoletja govorilo, da si ga je na Koroškem

Prvi slovenski pisec Primož Trubar se je za vse čase zapisal v zgodovino kot eden največjih, če že ne kot največji Slovenec. Slovenska književnost se je začela z njegovima knjigama Katekizem in Abecednik. Trubar je rad na

Bolezni ščitnice blažimo z vajami Za preprečevanje bolezni ščitnice je najpomembneje zaužiti zadostne količine joda. Kot pri vseh drugih boleznih pa je tudi pomembno, da je naša prehrana uravnotežena, da se dovolj gibljemo na svežem z

Moteča, a nenevarna vrtoglavica Vrtoglavica je zmoten občutek, kot da se okolica premika ali valovi okrog nas. Strokovno jo imenujemo vertigo. Je zelo pogosta težava, saj se v življenju z njo sreča kar tretjina ljudi, najpogosteje p

»Vražje« dobro zdravilo Bolečine v križu pestijo staro in mlado. Nekateri imajo tako hude težave, da zjutraj potrebujejo precej časa, da sploh lahko zlezejo iz postelje. Bolečine v križu, v sklepih in mišicah ter v vezivn

Kratke zdravstvene novičke junij 2013 Nevaren visok krvni tlak Hipertenzijo je kronično zdravstveno stanje z zvišanim krvnim tlakom, ki močno poveča tveganje za nastanek možganske kapi, odpoved srca, srčni infarkt in končna odpoved ledvi

Drobtinice iz psihologije Psihologija si v svojih raziskavah nenehno prizadeva prikazati in osvetliti človekovo duševnost, njegovo vedenje in osebnost. Duševne procese človek doživlja notranje, subjektivno, skozi vedenje pa se

Iz svetovalnice junij 2013 Nenehen strah izčrpava Triinštiridesetletni sin našega naročnika je prišel na pogovor, da bi mu pomagala razrešiti težavo, ki traja že nekaj let in se še stopnjuje. Njegova diagnoza je depresija in o

Občutki krivde so težko breme, odložimo ga! » Vsi potrebujemo občutek, da smo drugim koristni. To je nujna hrana za dušo in če ta potreba ni zadovoljena, nam to povzroča bolečino. Spominjam se svojega očeta, ki je bratu, pri katerem je preživel

Pripravljeni na poletje S tokratnimi vajami končujemo prvi in najpomembnejši del priprav pred vsako resnejšo aktivnostjo, to pa je usklajenost dihanja. Seveda se je treba zavedati, da so se z osvojenimi vajami okrepile tudi

Le pogumno med ljudi Pomlad se preveša v poletje in lepo vreme vabi v naravo. Da pa bodo dnevi še lepši, si poiščimo družbo. Ljudje smo socialna bitja in druženje je nekaj najlepšega, kar si lahko želimo. Pogovor s prijat

V zmernih količinah moramo uživati tudi živalske maščobe Ali so svinjska mast in druge živalske maščobe škodljive? So ocvirki pregreha nad pregreho? Je maslo res tako škodljivo, da bi ga morali zamenjati z margarino? Se je maščobam res treba tako zelo izogi

Primerna hrana za dober spanec Človek potrebuje različno veliko spanja; nekateri prisegajo, da jim zadošča le pet ur, čeprav menim, da je takih le peščica. Velja, da vsak odrasel organizem najbolj učinkovito deluje, če spanje preds

Eksotično sadje kot priloga Nekatere vrste pri nas manj znanega sadja domačini v tropskih krajih uporabljajo predvsem za prilogo, in to podobno kot krompir. V ta namen pogosto uporabljajo zelene jedilne banane (plantain), ki jih

Recepti Junij 2013 Losos na posteljici mlade špinače in krompirja Pečico segrejemo na 200 stopinj. Štiri večje krompirje olupimo in narežemo na majhne kocke ali na tanjše rezine. V manjši količini slane vode jih skuha

Klekljam, klekljam, dan na dan … Kaj imajo skupnega nežne klekljane čipke, hrumeči starodobniki in mrkogledi možje v uniformah iz časov kraljevine Jugoslavije? Vse to je bilo mogoče videti v Žireh, na sedmih slovenskih klekljarskih d

Z Gozdnika na potep po Spodnji Savinjski dolini Od daleč viden piramidasti vrh, ves poraščen z drevesi, leži 1090 metrov nad morjem na severnem robu Posavskega hribovja. Mogočen vrh, ki ga prekaša le Mrzlica s 1122 metri, se dviga nad Zabukovico ju

Od sučnikov do vijolic Vijolice poznamo verjetno prav vsi, mnogi tudi afriške vijolice. S sučniki je morda več zadrege, a jih je vredno poznati. Ta dva botanična rodova pa sta le del rastlinske družine, v kateri se šopirijo

Preveč gnojenja tudi škoduje Pogosto nam prezimljene in presajene lončnice ne uspevajo tako, kot bi želi, pa čeprav uporabimo kakovostna gnojila. Zemlja v koritih je po navadi zakisana in izrabljena. Manjka ji humusnih snovi. Ted

Blagodejna senca in hlad Drevesa pred okni so naravna in prijetna zaščito pred sončno pripeko. Zelena zavesa iz pokončno rastočih rastlin daje najlepšo senco, zlasti ko zapiha prijetna sapica. Najbolj učinkovita zaščita pa so

Hišni pomočniki lajšajo naš vsakdan Gospodinjske naprave postajajo vse bolj »pametne«. Za povečanje udobnega in varnega bivanja v vseh starostnih obdobjih se vse bolj uveljavlja daljinsko upravljanje osvetlitve, senčil, različnih aparat

Varen dom – samostojna starost Večina starejših želi preživeti starost v svojem domu. Pa vendar ni vsako bivalno okolje primerno za starost. Verjetno vsak izmed vas ob tem pomisli - »Ah, svoj dom poznam do zadnje potankosti in se m

Poenostavimo bančne storitve Položnice po navadi vsak mesec plačujemo na poštnem ali bančnem okencu ter s trajniki, lahko pa celo na bankomatih in v večjih trgovinah z živili. Enostavneje in tudi ceneje pa lahko položnice plačuje

Skrivnostni otok Socotra Visoke gore, različne barve kamenin, globoki kanjoni, sipine, čudoviti koralni grebeni, velike planote, kraške votline s fantastičnimi apnenčastimi skulpturami – vse to najdete na majhnem otoku Socotr

Pol stoletja bujnega cvetja Kdor hodi po svetu odprtih oči in radovednih ušes, mu bo ob regionalni cesti Vransko-Celje, v kraju Gomilsko pogled obstal na prelepih rožah. Gomoljaste begonije imajo tudi na marsikaterem drugem balk

Leseni izdelki za okras in uporabo Upokojeni Ivan Jaklin iz Velike Polane 78, (tel. 031 465 981) ves svoj prosti čas nameni izdelovanju najrazličnejših lesenih izdelkov. Nekaj za svojo dušo, nekaj pa za darila. V njegovi priročni delav

Državljani Evrope V državah članicah Evropske unije se povečuje kritičnost do evropskih ustanov, ki se sicer sklicujejo na enotnost in solidarnost, v resnici pa se v vsakdanjem življenju nenehno povečujejo razlike. Res

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media