Vaša svetovalka – mag. Milena Paulini – junij 2013
Višina nadomestila iz invalidskega zavarovanja
Bralec L. A. iz okolice Celja je star 50 let in je invalid III. kategorije, pri čemer mu je bilo 70 odstotkov invalidnosti priznane zaradi nesreče pri delu, 30 odstotkov pa zavoljo bolezni. Ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen in za 23 let pokojninske dobe prejema le 192 evrov nadomestila iz invalidskega zavarovanja. Zanima ga, zakaj je nadomestilo tako nizko, pravi pa tudi, da ne razume izračuna višine nadomestila.
Bralec je pridobil pravico do nadomestila za invalidnost po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal do 31. 12. 2012. Nadomestilo se mu je odmerilo v višini 40 odstotkov invalidske pokojnine, ki bi mu šla ob nastanku invalidnosti. Ker je na njegovo invalidnost vplivala nesreča pri delu v višini 70 odstotkov, v 30 odstotkih pa bolezen, se mu je invalidsko pokojnina odmerila kot enotna pokojnina, sestavljena iz sorazmernega dela invalidske pokojnine, odmerjene za poškodbo pri delu, in iz dela invalidske pokojnine, odmerjene za bolezen. V tem primeru pa se invalidska pokojnina odmeri tako, da se posebej odmeri invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica nesreče pri delu, in posebej invalidska pokojnina, kot če bi bila skupna invalidnost posledica bolezni. Od vsakega tako izračunanega zneska se odmeri odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na skupno invalidnost, s tem da seštevek dobljenih zneskov ne sme presegati zneska pokojnine, odmerjene za 40 let pokojninske dobe za moškega in 38 let pokojninske dobe za žensko. Bralčeva invalidska pokojnina se je odmerila v skupnem odstotku 73, 575 pokojninske osnove (79,5 x 70 % + 59,75x30 %), ki je po navedbah bralca znašala 344 evrov, torej v znesku 253,10 evra. Upoštevaje bralčev status ob nastanku invalidnosti, se mu je kot brezposelnemu odmerilo nadomestilo za invalidnost v višini 40 odstotkov izračunane invalidske pokojnine, to je 101,24 evra.
Ker pa zakon z določenimi varovalkami zagotavlja minimalno višino zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ima bralec priznano nadomestilo za invalidnost v višini najnižje pokojnine, to je 35 odstotkov najnižje pokojninske osnove, to je 192 evrov. To nadomestilo bo imel do upokojitve, če bo ostal brezposeln in prijavljen pri zavodu za zaposlovanje.
Plačilo prispevka za prostovoljno zavarovanje
Bralec A. K. z Gorenjske je že več let brezposeln in vseskozi prijavljen pri zavodu za zaposlovanje. Kadar ne prejema nadomestila za brezposelnost ali je na javnih delih, si sam plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje. Leta 2012 je bil od marca do konca decembra na javnih delih, pred tem pa si je plačeval pokojninsko zavarovanje. Zanima ga, kakšen prispevek za to zavarovanje bo moral plačevati po prenehanju uživanja nadomestila, ki ga je pridobil po devetih mesecih javnih del.
Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje, je določena v znesku, ki je najmanj enak 60 odstotkom zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Zakon za prejemnike poklicnih pokojnin določa nižjo osnovo in v prehodnem obdobju tudi za posamezne kategorije zavarovancev ter določa osnovo za prenosnike kmetijskega gospodarstva in za kmete, ki ne izpolnjujejo dohodkovnega cenzusa.
Pred veljavnostjo novele zakona ZPIZ-2A, objavljeno 6. 5. 2013 v Uradnem listu RS, je bila od 1. 1. 2013 dalje določena osnova za prostovoljno zavarovanje za zavarovance, razen za prej navedene izjeme, v znesku 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS. Določba novele zakona, ki zadeva nižje plačilo prispevkov za brezposelne, prijavljene pri zavodu za zaposlovanje, se uporablja od 1. 1. 2013. Po tej določbi je od 1. 1. 2013 dalje za brezposelne osebe, ki so bile do 31. 12. 2012 prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje in vpisane v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje, pa je osnova za plačilo prispevkov v letu 2013 16 odstotkov znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec; prihodnje leto bo to 18 odstotkov, od leta 2015 do leta 2020 pa se bo znesek vsako leto povečeval za sedem odstotnih točk, dokler ne bo dosegel 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.
Ker bralec 31. 12. 2012 ni bil prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba, vpisana v katero od evidenc pri zavodu za zaposlovanje, temveč je bil na javnih delih, zanj ne velja navedena določba novele zakona za prostovoljno vključitev v obvezno zavarovanje po nižji osnovi za plačilo prispevkov. Po prenehanju pravice do nadomestila za brezposelnost bo moral, če se bo želel prostovoljno vključiti v obvezno zavarovanje, plačati prispevek od osnove, ki je najmanj 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec.
