Vaš svetovalec – Boštjan J. Turk
Odgovornost zdravnikov
Bralec piše, da ga je pred približno dvema mesecema osebna zdravnica napotila na pregled poškodovanega kolka. Specialist je ugotovil manjšo obrabo in mu predlagal le telesne vaje. Kasneje pa se je izkazalo, da se je specialist zmotil, saj naj bi v bralčevem primeru šlo za tako imenovano "preskakovanje kolka", ki zahteva intenzivnejšo terapijo. Zaradi napačne diagnoze je imel bralec veliko stroškov, poti, nastala je škoda na njegovem zdravju. Ker naj bi specialist napačno diagnozo postavil tudi dvema njegovima prijateljema, skupaj razmišljajo o odškodninski tožbi. Bralec ve, da so uspešne tožbe zoper zdravnike redke, zato sprašuje, ali imajo kaj možnosti za uspeh?
Odškodninska odgovornost zdravnikov je v naši zakonodaji ustrezno urejena, postopki pa so zahtevni. Temeljni obliki zdravnikove odgovornosti sta kazenskopravna in civilnopravna (odškodninska) odgovornost. Gre pa še za moralno odgovornost, ki se v praksi za zdaj kaže predvsem kot ugovor vesti - kot zavrnitev nečesa, kar ni v skladu s posameznikovo vestjo, z njegovimi moralnimi, humanimi in etičnimi načeli.
Kazensko lahko zdravnik odgovarja, če njegovo ravnanje kaže znake kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja (90. člen KZ). To se zgodi, če zdravnik pri opravljanju zdravniške dejavnosti zavoljo malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke in tako povzroči, da se bolniku občutno poslabša zdravje. Za kvalifikacijo kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja je torej pomembno dokazati precejšnje, občutno poslabšanje zdravja. Če takega poslabšanja ni, o kaznivem dejanju ne moremo govoriti.
V drugih primerih pa je zdravnikova odgovornost lahko civilnopravna (odškodninska), kaže pa se kot strokovna zmota in strokovna napaka. Strokovna zmota je ravnanje (dejanje, ali pa tudi opustitev), temelječe na prepričanju, ki ni v skladu s stvarnostjo ali ni v skladu z resničnim stanjem stvari, in to zaradi nepoznavanja pravil stroke; strokovna napaka pa je zdravnikovo krivdno ravnanje, ki ni v skladu z zahtevami sprejete zdravstvene doktrine na kateremkoli področju medicine. V vašem primeru bi lahko govorili o strokovni zmoti, torej o napačni diagnozi, ki je bila sprejeta v nasprotju z resničnim stanjem stvari.
Za uspeh odškodninskega zahtevka pa zgolj dokaz o strokovni zmoti še ne bo zadoščal. Dokazati boste morali še to, da vam je napačna zdravnikova diagnoza (strokovna zmota) povzročila škodo (denimo poslabšanje zdravja, dodatne stroške ipd.). Pomembno bo torej dokazati vzročno zvezo. Naš pravni red predvideva, da boste morali zaradi povzročene škode tožiti zdravstveno ustanovo, pri kateri je zdravnik zaposlen, ali zavarovalnico, pri kateri je zdravstvena ustanova zavarovana, ne pa neposredno zdravnika. Ker gre torej za pravno dokaj zahteven postopek, vam priporočam, da se o tožbi prej posvetujete še s pravnim strokovnjakom.
