Pol stoletja bujnega cvetja
Kdor hodi po svetu odprtih oči in radovednih ušes, mu bo ob regionalni cesti Vransko-Celje, v kraju Gomilsko pogled obstal na prelepih rožah. Gomoljaste begonije imajo tudi na marsikaterem drugem balkonu, toda te so res nekaj posebnega. S pomlajevanjem so se namreč obdržale nič manj kot 50 let.
Tam okoli leta 1960 je sorodnica iz Trsta prinesla v Bohinj nekaj gomoljev begonij. Tri gomolje je dobila tudi Amalija Urankar in jih prinesla v Savinjsko dolino, na Gomilsko. Rože so ji dobro uspevale, imela pa je srečo tudi s snaho, ki je z veseljem in prizadevnostjo nadaljevala to opravilo. Iz treh gomoljev sta jih postopoma vzgojili blizu sto, kolikor jih zdaj vsako pomlad posadi Tilčka Urankar, da krasijo hišo, ograjo ob garaži in gospodarsko poslopje.
Z begonijami si da veliko opraviti, pa tudi mož Tone ji pomaga. Ob prvi jesenski slani poreže vse zelene dele rastline in gomolje zloži v kartonske škatle in jih prek zime jih shrani v prostoru, kjer ne smejo zmrzniti. Februarja jih prestavi v toplejši prostor, da začno kaliti, nato pa gomolje, ki so preveliki, razreže, zamaže s sredstvom, da se čim prej zacelijo in obenem razkužijo, nato pa posadi vsakega v svoj lonec in pozneje sadike presadi v korita. Pri zalivanju jim dodaja sredstva za boljšo rast, za cvetenje in za preprečevanje bolezni. Poganjki zrastejo tudi do dveh metrov, na njih pa je nešteto prelepih cvetov, ki so Tilčki v ponos.
