Klekljam, klekljam, dan na dan …
Kaj imajo skupnega nežne klekljane čipke, hrumeči starodobniki in mrkogledi možje v uniformah iz časov kraljevine Jugoslavije? Vse to je bilo mogoče videti v Žireh, na sedmih slovenskih klekljarskih dnevih. Čeprav zagotovo velja ta del Poljanske doline obiskati tudi ob drugih priložnostih.
V glavni vlogi seveda nastopajo čipke ali »špice«, kot jim tu rečejo, in klekljarsko društvo Cvetke. Negujejo tradicijo klekljanja žirovske čipke, za katero je značilen široki ris, in je zaščitena pod imenom Čipka dežele Kranjske. A ker domišljija nima meja, to spretnost tudi nadgrajujejo in ustvarjajo prave umetnine. Čipke nikakor niso le beli prti za na slavnostno mizo. Tako so že sklekljale serije cvetja, dreves, ptic, metuljev, s klekljanimi zastavami držav Evropske unije in grbi glavnih mest teh držav so se predstavile celo v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Letos so v čipke odele starodobnike, dodale so še krožišče s cestami in prometnimi znaki. S samostojno razstavo pa se je številnim obiskovalcem predstavila ena od Cvetk, Francka Šubic. Ne zna si predstavljati dneva brez klekljev, pa saj ji je zdravnik potrdil, da je za sklepe zelo dobro, da jih razmiga na ta način. Rada se spomni, kako hitro so v njeni mladosti minevali zimski meseci v družbi s kleklji: enkrat so prišla k njim sosedova dekleta s punklji, drugič spet so oni šli k sosedom.
Zgovoren je podatek, da žirovska čipkarska šola edina na Slovenskem neprekinjeno deluje že od leta 1906. Še vedno se blizu sto mladih (med njimi osem fantov) uči klekljanja in obenem uri v potrpežljivosti in vztrajnost.
Žirovci se radi pohvalijo, da zna klekljati tudi njihov župan. Morda je znanje pokazal tudi visokim gostom z nizozemskega, kitajskega in danskega veleposlaništva, ki so zadnjo aprilsko nedeljo z zanimanjem spremljali pestro dogajanje. Ob tekmovanju v klekljanju za otroke in odrasle pripravijo različne razstave, literarni večer in slikarsko kolonijo, na stojnicah so na ogled domači izdelki, tudi ugodni popusti v obeh Alpininih prodajalnah privabijo obiskovalce. Tako kot bitka med nemškimi silami in vojsko Kraljevine Jugoslavije ob ostankih utrdb Rupnikove linije, ki so jo uprizorili na bližnjem hribčku.
