Z Gozdnika na potep po Spodnji Savinjski dolini

Prosti čas | jun. '13

Od daleč viden piramidasti vrh, ves poraščen z drevesi, leži 1090 metrov nad morjem na severnem robu Posavskega hribovja. Mogočen vrh, ki ga prekaša le Mrzlica s 1122 metri, se dviga nad Zabukovico južno od Žalca v zahodnem delu Celjske kotline. Zaradi svoje značilne oblike so ga planinci Savinjske doline vzeli za simbol, ki veča njihovo prepoznavnost.

Štajersko avtocesto zapustimo na izvozu Šempeter in peljemo v smeri Žalca, od koder tik pred semaforiziranim križiščem zavijemo desno na cesto za Vrbje in ji sledimo v Griže in skozi Migojnice do Zabukovice. V Zabukovico se lahko pripeljemo tudi iz Laškega skozi Spodnjo in Zgornjo Rečico.
S parkirišča pred podjetjem Sipex se napotimo po cesti, prečimo potok Artišnico in za mostom zavijemo  desno na cesto (kažipot Gozdnik, ta cesta pelje k lovski koči Gozdnik), ki pelje ob potoku. Po 15 minutah hoje pridemo do planinskega kažipota za Gozdnik in table h Grobišču talcev. Za mostičkom (tudi tu je mogoče parkirati) se napotimo desno po makadamski cesti, ki se rahlo vzpne do samotnih domačij. Kmalu zapustimo makadam in se usmerimo na širok kolovoz, ki nas pripelje do večje počitniške hiše (Pongrac 133), kjer se za dvoriščem pot razcepi. Gremo rahlo levo, po nekaj sto metrih se kolovoz na hitro zoži v stezo, ki se začenja vzpenjati. Količki, na katerih so oznake za naš vrh, so trhli in ponekod obrnjeni v napačno smer, previdnost ne bo odveč. Markacije so, vendar redke, večinoma se držimo potk, ki zavijajo rahlo levo. Hodimo po precej razmočenem terenu in prek manjših hudournikov do kraja, kjer steza zavije ostro levo in nas pripelje na pašnik pod lovskim domom in naprej do domačije Kotnik.

Pod domačijo pridemo na cesto in do smerokazov. Zavijemo levo na cesto in takoj desno na gozdno stezo, ki nas po nekaj korakih vzpona pripelje na razpotje poti in kažipota, kjer piše Gozdnik levo in desno. Zavijemo levo po Savinjski planinski poti (S), ki pelje čez Mali vrh, desna pot pelje čez Petelinov vrh. Po nekaj metrih hoje stopimo na gozdno cesto in jo prečimo. Pot naprej nas vodi v gost smrekov gozd in prek razpadajočih stopnic, ki so pohodniku le v napoto in ne v pomoč, na kolovoz, od koder nadaljujemo desno in takoj levo na pot, ki se začne strmo vzpenjati v okljukih skozi redek bukov gozd. S tega dela poti se odpirajo lepi razgledi na hribovje okoli Mrzlice in na domačije zaselka Pongrac. Strmina čez čas popusti in z leve opazimo stezico, ki pelje na Mali vrh. Lahko ga obiščemo ali pa nadaljujemo po poti navzgor do širokega kolovoza in ravnice, s katere je lep pogled na Celjsko kotlino.

Z ravnice se vzdignemo na ozko in strmo stezico, ki pelje vzporedno s kolovozom po gozdu do vrha Gozdnika. Vrh, ki ni razgleden, dosežemo v 20 minutah. Tu najdemo lično urejeno zavetišče, v katerem sta vpisna knjiga in žig. Ob zavetišču proti vzhodu pelje markirana pot na Kotečnik, ki ga vse pogosteje obiskujejo plezalci. Vrnemo se po poti vzpona ali pa prek Kotečnika do izhodišča v Zabukovici.
Za vzpon in spust bomo potrebovali okoli 4 ure zmerne hoje in prehodili 760 višinskih metrov. Pot najdemo na zemljevidu Posavsko hribovje ali v Atlasu Slovenije.

V bližini …
Rimska nekropola
Šempeter v Savinjski dolini se ponaša z obilico naravnih lepot in kulturnozgodovinskih zanimivosti. Pomemben in obenem najlepši je vsekakor arheološki park Rimska nekropola. V središču kraja ob župnijski cerkvi sv. Petra zapeljemo na cesto za Šešče in po nekaj metrih opazimo na desni kiosk in vhod v park. Do odkritja nekropole je prišlo povsem naključno, ko so leta 1952 pri opravilih v sadovnjaku naleteli na kip sedeče ženske. Pri nadaljnjih izkopavanjih je bilo odkritih prek 600 arheološko pomembnih predmetov ter več kot 100 družinskih grobnic. Grobnice, povečini iz pohorskega marmorja, krasijo izklesani lovski prizori, stilizirane rastline in pokojniki. Še posebej izstopa grobnica Priscianijeve družine z reliefi štirih letnih časov in s prizori iz zgodbe o Ifigeniji na Tavridi. Najlepša med vsemi je vsekakor grobnica Ennijcev, grajena v obliki kapelice, ki kaže mitični prizor ugrabitve Evrope. Evropa je bila hči feničanskega kralja Agenorja, v katero se je zaljubil Zevs, ko se je igrala na obali. Da ne bi vzbudil ljubosumnosti žene Here, se je spremenil v belega bika z zlatimi rogovi in se pojavil na obali. Evropa se je približala lepi in krotki živali, jo božala in nazadnje zajahala. Takrat pa se je žival pognala v valove in jo odnesla preko morja na Kreto.

Vzhodno od rimske nekropole so našli ostanke rimske ceste Akvileja-Emona-Celeia-Poetovio, ki je potekala od današnjega Ogleja v Italiji preko Ljubljane in Celja do Ptuja. Ohranjene je okoli 300 metrov ceste, ob kateri so obnovljeni tlorisi grobnic in manjših grobov.
Ogleda vredna je tudi romanska cerkev sv. Petra z znamenitim kipom Matere božje z detetom iz leta 1320 in s freskami Jakoba Brolla. Najnovejša pridobitev so prekrasne nove orgle, ki so jih postavili leta 1998.

Jama Pekel
Štiri kilometre severno od Šempetra je čarobna kraška jama Pekel. S parkirišča zapeljemo nazaj do ceste Celje-Ljubljana, jo prečimo in sledimo cesti proti Podlogu. Prevozimo železniško progo, za njo zavijemo desno, peljemo skozi vas Podlog in s krožišča na drugem izvozu zapeljemo prek nadvoza štajerske avtoceste ter skozi vas Zalog do urejenega parkirišča ob potoku Peklenščica.
Vhod v jamo predstavlja v skalo vklesana podoba peklenščka, po katerem je tudi dobila ime. S planote Ponikovskega krasa v jamo teče potok Ponikvica (potok je jamo v več milijonih let izdolbel), iz jame pa priteče kot Peklenščica. Pozimi, ko je zunanja temperatura nižja od temperature v jami, se iz vhoda včasih kadi. Naši predniki so se jame bali. Bili so namreč prepričani, da temačna luknja, iz katere se kadi, ne more biti nič drugega kot vhod v pekel, in ji zato nadeli tako ime. Jama ima dve nadstropji: zgornjo suho in spodnjo vodno. V spodnji nas spremljajo Peklenščica s svojimi slapovi in kapniške podobe, polne mistike. Zapira jo sifon, skozi katerega privre štirimetrski podzemni slap, edini v Sloveniji, ki ga lahko vidimo iz neposredne bližine. Iz spodnjega dela jame je pot speljana v višji, suhi del jame. Višina vzpona je podobna dvigu v 13. nadstropje stolpnice, ki jo prehodimo po stopnicah. Zgornji del jame je bogatejši s kapniki in velikimi stalaktiti, nad potjo v zgornji del jame pa se boči naravni most.
Vhod v jamo Pekel s potokom Peklenščica, desno biro z barom

Ribnik Vrbje
Žalec je središče Spodnje Savinjske doline. Mesto je znano po hmeljarskem inštitutu, Širčevi hiši iz leta 1669, v kateri se je rodil skladatelj Friderik Širca – Risto Savin, in cerkvi sv. Nikolaja iz leta 1273, ob kateri je ohranjen obrambni stolp, ostanek tabora okrog cerkve. V kraju poiščemo cesto za Vrbje oziroma Griže. Takoj za vasjo Vrbje na desni opazimo leseno skulpturo Modrega moža in parkirišče – izhodišče za obisk zavarovanega območja.
Neposredno ob Savinji je ribnik Vrbje, pomembno prebivališče redkih in ogroženih živali: ptic, plazilcev in dvoživk. Odpravimo se na sproščujoč sprehod po Ekološki učni poti in po Srčni poti. Ob ribniku si spotoma ogledamo galerijo na prostem (lesene skulpture ptic, dvoživk in plazilcev), iz informativnih tabel, ki so postavljene ob poti, pa izvemo marsikaj novega. S poti se nam odpirajo pogledi na venec hribov severnega Posavskega hribovja, ki si sledijo z vzhoda proti zahodu takole: Kotečnik, Gozdnik, Kamnik in nekoliko zadaj še Mrzlica.