Blagodejna senca in hlad

Prosti čas | jun. '13

Drevesa pred okni so naravna in prijetna zaščito pred sončno pripeko. Zelena zavesa iz pokončno rastočih rastlin daje najlepšo senco, zlasti ko zapiha prijetna sapica. Najbolj učinkovita zaščita pa so senčila, ki poleti pripomorejo k večji kakovosti bivanja.

V boju proti vročini je učinkovito pravilno prezračevanje, ki je lahko naravno ali mehansko. Poleti zračimo dalj časa predvsem ponoči, zjutraj pa okna zapremo in zaprta ostanejo vse do večera. Obenem je priporočljivo redno prezračevanje, in to večkrat na dan po pet minut. Na okna namestimo različne vrste komarnikov (fiksni, rolo ali dvižni, drsni), ki nam omogočajo zračenje kljub nadležnemu mrčesu. Okna lahko odpiramo ročno ali pa si omislimo avtomatizirano odpiranje. Avtomatika (stikalo ali daljinski upravljalnik) je primerna za slabo premične ali slabotne osebe, za starejše ali invalide.
Stanovanje ne sme biti neprodušno zaprto. Zagotoviti moramo minimalen prost dotok zraka od zunaj, sicer grozi nevarnost pomanjkanja kisika in kopičenja radona zaradi podtlaka v prostoru, še posebej v pritličju. Radon in drugi škodljivi plini, ki jih oddajajo materiali v prostoru, povzročajo slabo počutje in so nevarni za zdravje.
Naravno prezračevanje dosežemo z nagibnimi okni, prezračevalnimi okenci ali s sistemom rež ali rešetk (pasivno prezračevanje), ki so lahko del okenske konstrukcije. Novejši okenski sistemi omogočajo nadzorovano avtomatsko prezračevanje brez nepotrebnih toplotnih izgub in nenadzorovanega zračenja. Zadostno odvajanje izrabljenega zraka in dovajanje čistega zraka omogoča zdrav zrak v bivališču. Poleti zagotovimo neagresivno kroženje ohlajenega zraka. Za to uporabimo stoječi, namizni ali stropni ventilator. Prezračevalne rešetke v vratih posameznih prostorov ali vsaj dva centimetra velike reže pod vsemi vrati stanovanja omogočajo kroženje zraka. Mehansko prezračevanje omogočajo ventilatorji v napah, kopalnicah in straniščih.

Klimatizirano stanovanje – oaza hladu
Klimatske naprave so postale nepogrešljive, saj so poletja zelo vroča, kar ni prijetno za otroke, starejše in bolnike. Pri umestitvi klimatske naprave v prostor se posvetujmo s strokovnjakom. Pri določitvi moči in modela je treba upoštevati značilnosti prostora, kot so prostornina, toplotna izolacija, količina, vrsta in površina oken, razporeditev in lega v objektu ter pričakovano število ljudi v prostoru. Klimatsko napravo postavimo tako, da ne piha neposredno v smeri, kjer se pogosto zadržujemo dalj časa (sedežna garnitura, postelje ali jedilna miza). Zunanja enota ne sme kaziti fasade in motiti sosedov. Montiramo jo čim bliže notranji enoti. Z inverterskimi klimatskimi napravami, ki s prilagajanjem zagotavljajo enakomerno temperaturo v prostoru, lahko hladimo prostore, velike do 60 kvadratnih metrov.
Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj ne bo večja od 10 stopinj (raje manj, od pet do sedem stopinj). Vlažno vročino teže prenašamo kot suho, zato poleti odstranjujemo vlago iz zraka s klimo ali s samostojnimi odstranjevalci odvečne vlage. Zelo pomembno je vzdrževanje, predvsem pa čiščenje in menjavanje filtrov v klimatski napravi. Omislimo si ionizator, ki z nenehnim oddajanjem negativnih ionov v prostor prečisti in osveži zrak. Z ionizacijo iz zraka odstranimo prašne delce, vonjave, cigaretni dim, bakterije, pršice. Ionizator dokazano ugodno vpliva na počutje ljudi, omogoča prijeten in miren spanec in zmanjšuje stres. Ugodne učinke negativnih ionov lahko potrdim iz lastne izkušnje.

Zunanja senčila najbolje varujejo pred vročino
Če je le mogoče, montiramo senčila na zunanjo stran objekta. Ker odbijajo sončne žarke, se okenska stekla ne grejejo. Učinek senčil poveča naravno kroženje zraka in izolativnost okenskih stekel (termopan). Okna zastiramo z obstojnimi zunanjimi senčili, kot so rolete, žaluzije ali roloji, ki jih  upravljamo ročno. Vse bolj pa se uveljavljajo motorni pogoni (elektromotor) in sistemi za daljinsko upravljanje. Zunanje rolete so dobra toplotna in zvočna izolacija, omogočajo delno ali popolno zatemnitev prostora, obenem so dobra protivlomna zaščita in dajejo občutek varnosti. Rolete so sestavljene iz letvic iz PVC mase ali aluminija s polnilom iz poliuretanske pene. Nekatere novejše rolete imajo vgrajene tudi komarnike. Zunanje žaluzije iz kakovostnih aluminijastih lamel in profilov so dobra zaščita pred vročino, okno osenčijo, hkrati pa zrak še vedno kroži. Zunanji roloji so dobra in dekorativna zaščita proti soncu, v prostor pa prepuščajo svetlobo glede na prosojnost materiala. Tako imenovani »screen« roloji dobro varujejo pred sončno svetlobo in pregrevanjem prostorov. Montiramo jih na zunanji ali na notranji strani oken. Izdelani so iz mrežaste tkanine iz steklenih vlaken in odbijajo UV žarke, svetlobo pa prepuščajo glede na gostoto tkanine nevtralne barve. Vse bolj popularne so rolete, žaluzije in tudi roloji iz lesa. Steklene površine na fasadi lahko kakovostno zasenčimo tudi z različnimi polkni ali zasloni iz lesa (fiksnimi ali pomičnimi). Poleg nesporne uporabnosti zunanjih senčil kot zaščite pred vročino nam njihova zunanja montaža omogoča, da notranje zavese izberemo neodvisno od njih. Ena preprostejših in najhitrejših rešitev zaščite pred vročino je namestitev posebne zaščitne folije na zunanje steklo okna. Folija preprečuje pregrevanje prostorov, zmanjša porabo energije, odbija sončno energijo, blokira UV žarke in zmanjšuje bleščanje. Na balkonih in ložah lahko uporabimo različne zavese, žaluzije, roloje in pliseje iz različnih materialov, senčila, senčnike (zanimivo je senčno jadro), pa sončnike, markize (tudi mobilne ali vpenjalne), balkonske tende, strehe in nadstrešnice, pergole ali gosto obraščene opore za plezalne rastline.

Notranja senčila so tudi dekoracija
Zastirajo pogled in obenem prestrezajo premočno neposredno sončno svetlobo, njihov toplotni učinek pa je minimalen. Ker se steklo ogreje, 70 odstotkov zunanje toplote pride v prostor, čeprav se sončni žarki odbijejo od odbojnih površin senčila. Vse več je senčil iz naravnih materialov (les, bambus, trsje in podobno). Plise zavese so lahko prosojne, polprosojne ali zatemnilne. Namestimo jih v okenski okvir tik ob stekleni površini. Uporabimo jih tudi za okna nepravilnih oblik, strešna okna, za steklene površine balkonov ali zimskih vrtov. Notranje horizontalne žaluzije iz aluminijastih lamel namestimo na okensko krilo čim bliže steklu, na strop ali na steno nad oknom. Z gibljivo palico z obračanjem lamel spreminjamo količino svetlobe. Panelne zavese ali panoje iz tkanin namestimo na večtirne karnise na stropu. Večje steklene površine lahko zasenčimo z lamelnimi zavesami (vertikalne žaluzije). Dekorativni in uporabni so roloji - gubani in klasični – izdelani iz različnih materialov, v različnih barvah in modnih vzorcih. Z dvojnimi roloji zelo dobro uravnavamo dotok svetlobe v prostor.