Znani so letošnji valorizacijski količniki
Naposled so znani novi valorizacijski količniki, ki bodo omogočili pokojninskemu zavodu, da bo lahko letošnjim upokojencem začel izdajati odločbe o odmeri pokojnine. Doslej je namreč lahko odmerjal le akontacije pokojnin. Z odločbami pa bodo za celotno obdobje poračunane razlike med odmerjenimi pokojninami in akontacijami.
Starostna, predčasna ter invalidska pokojnina se odmerijo od izračunane pokojninske osnove v odstotku, ki je odvisen od dopolnjene pokojninske dobe zavarovanca.
Kakšna je po novem pokojninska osnova
Pokojninsko osnovo sestavlja mesečno povprečje osnov (plač ali zavarovalnih in drugih osnov, od katerih se plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje) za posamezno leto zavarovanja. Upoštevajo se povprečne mesečne osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. 1. 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. V primerjavi s prejšnjo zakonsko ureditvijo se je to obdobje podaljšalo za šest let. Podaljšanje pa je postopno. Letos tako pokojninsko osnovo sestavlja zaporedje najugodnejših 19 let zavarovanja, prihodnje leto 20 let itd. Nova ureditev bo v celoti uveljavljena v letu 2018.
Za leto zavarovanja, ki se lahko upošteva za izračun pokojninske osnove, se šteje vsako koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki, zavarovanec pa je dopolnil tudi najmanj šest mesecev zavarovalne dobe. Plače iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, ni mogoče upoštevati!
Če so za izračun pokojninske osnove na voljo povprečne mesečne osnove iz celotnega razpoložljivega obdobja, torej od leta 1970 naprej, je letos možno izračunati štiriindvajset različnih pokojninskih osnov. Prvo možno kombinacijo predstavlja obdobje 1970 – 1988, sledi obdobje 1971 – 1989 itd. Zadnjo možno devetnajstletno povprečje predstavlja obdobje 1993 – 2012. Zavod mora po uradni dolžnosti vsakemu zavarovancu izračunati vse razpoložljive pokojninske osnove, pokojnino pa mu odmeriti od najvišje.
Vrednostna primerljivost povprečnih mesečnih osnov
Zaradi velike časovne oddaljenosti let (za več kot 40 let nazaj), iz katerih je mogoče upoštevati povprečne mesečne osnove za izračun pokojninskih osnov, se v javnosti pogosto zastavlja vprašanje, kako zagotoviti njihovo primerljivost z vrednostjo ob upokojitvi. To tudi po novi ureditvi omogočajo valorizacijski količniki, vendar je njihov izračun drugačen od dosedanjega. Iz formule, zapisane v ZPIZ-2, sledi, da novi valorizacijski količniki temeljijo le na spremembah ravni povprečnih plač zaposlenega, izplačanih za posamezno koledarsko leto. Po prejšnjem zakonu pa se je za izračun valorizacijskih količnikov upoštevala od 1. 1. 1991 dalje tudi valorizacija pokojnin.
Podlaga za izračun valorizacijskih količnikov, veljavnih v posameznem koledarskem letu, je po novem povprečna mesečna plača zaposlenega, izplačana za koledarsko leto pred letom, za katero so določeni valorizacijski količniki. Za valorizacijske količnike, veljavne v letošnjem letu, se je kot podlaga upoštevala povprečna plača na zaposlenega, izplačana za leto 2012.
Pri izračunavanju valorizacijskih količnikov se upoštevajo podatki Statističnega urada Republike Slovenije o ravni povprečnih bruto plač na zaposlenega, izplačani za posamezno koledarsko leto, ki se preračunajo v neto vrednost upoštevaje povprečno stopnjo davkov in prispevkov, veljavno za posamezno koledarsko leto. ZPIZ-2 tako še naprej ohranja neto sistem določanja višine pokojnin. Povprečne stopnje davkov in prispevkov, veljavne v posameznem koledarskem letu, se uporabljajo tudi za ugotovitev povprečnih mesečnih osnov zavarovanca, prejetih za posamezno leto zavarovanja, ki sestavljajo posamezno pokojninsko osnovo. Za njihovo določitev in objavo je tudi po novi ureditvi pristojen minister za finance. Preračun bruto mesečnih osnov v neto vrednost je potreben za ugotovitev povprečnih mesečnih osnov iz obdobja veljavnosti zdajšnjega bruto sistema, to je od leta 1991 dalje. Pred tem letom izplačane povprečne mesečne osnove pa se upoštevajo v dejansko ugotovljenih neto zneskih.
Valorizacijske količnike izračunamo tako, da se vsakokratno podlago (povprečno plačo iz koledarskega leta pred letom, v katerem količniki veljajo) delimo s povprečnimi mesečnimi plačami na zaposlenega iz koledarskih let, iz katerih se sicer upoštevajo povprečne mesečne osnove pri izračunu pokojninskih osnov, torej vse od leta 1970 naprej.
Ker se pri novem izračunu valorizacijskih količnikov upoštevajo le spremembe v gibanjih povprečnih plač, ne pa tudi pokojnin, se njihova višina bistveno razlikuje od višine, izračunane po ZPIZ-1. Vrednost zadnjega od valorizacijskih količnikov, veljavnih v posameznem koledarskem letu, izračunana po novem, bo vedno 1,000! Po prejšnji zakonski ureditvi pa se je iz leta v leto nižala. V letu 2012 je tako valorizacijski količnik za preračun povprečnih mesečnih osnov 0,732!
Višje osnove, nižji odmerni odstotki pokojnin
Novi valorizacijski količniki zagotavljajo bistveno višjo pokojninsko osnovo. Relativno primerljivost na novo priznanih pokojnin z že uveljavljenimi pa zagotavlja drugačna, nižja lestvica za njihovo odmero, ki je bila s takojšnjim učinkom uveljavljena z ZPIZ-2. Lestvica temelji na drugačni, nižji vrednosti posameznega leta zavarovanja.
Novi valorizacijski količniki ne zagotavljajo več enakosti med pokojninami, uveljavljenimi v različnih letih, odmerjenih od pokojninskih osnov, izračunanih ob upoštevanju enakih povprečnih mesečnih osnov ter enako dolge pokojninske dobe. Za njihov izračun se namreč upoštevajo le spremembe v ravni povprečnih mesečnih plač, že odmerjene pokojnine pa se po novem usklajujejo v določenih odstotkih glede na gibanja povprečnih plač in cen življenjskih potrebščin. Zato bodo med na novo odmerjenimi in že uveljavljenimi pokojninami nastajale razlike. Kolikšne bodo, bo odvisno od gibanj povprečnih plač in cen življenjskih stroškov. Datum upokojitve bo tako znova postal aktualen. S takšnim načinom določanja višine novih pokojnin je želel zakonodajalec zaustaviti padanje njihove vrednosti.
Za določanje valorizacijskih količnikov je pristojen minister za delo, ki mora za njihovo objavo pridobiti tudi soglasje finančnega ministra. Valorizacijskih količnikov v začetku leta objektivno še ni mogoče določiti, ker zanje še ni potrebnih statističnih podatkov. Zavod je zato letos upokojenim lahko priznaval le kot akontacijo pokojnine, za kar pa jim ni izdajal začasnih odločb kot v prejšnjih letih. Za njihovo izdajo so potrebne poprejšnje dokaj zahtevne tehnične spremembe, ki izvirajo iz novosti, kakršne prinaša novi zakon za določitev višine pokojnin. Njihova uresničitev pa zahteva določen čas, ki pa ga zakonodajalec ni predvidel.
Novi valorizacijski količniki, ki so poleg zneskov najnižje in najvišje pokojninske osnove ter najnižje pokojnine pogoj za določanje višine letos uveljavljenih pokojnin, so naposled le znani. Najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo in njuni vlogi smo predstavili že v prejšnji številki Vzajemnosti, tokrat pa objavljamo še valorizacijske količnike, veljavne v letošnjem letu:
Leto Količniki
1969 2069504,321
1970 1726592,267
1971 1446007,888
1972 1227798,946
1973 1060147,684
1974 843975,474
1975 674748,924
1976 584019,410
1977 490460,562
1978 402471,787
1979 321356,819
1980 270992,467
1981 208329,618
1982 165387,467
1983 130116,160
1984 85577,082
1985 43222,133
1986 19400,547
1987 8764,719
1988 3301,801
1989 201,253
1990 41,997
1991 22,910
1992 7,711
1993 5,143
1994 4,008
1995 3,372
1996 2,925
1997 2,618
1998 2,390
1999 2,180
2000 1,971
2001 1,760
2002 1,604
2003 1,492
2004 1,412
2005 1,347
2006 1,281
2007 1,188
2008 1,102
2009 1,066
2010 1,026
2011 1,004
2012 1,000
Valorizacijski količnik za leto 1969 se bo lahko upošteval le tedaj, ko se za izračun pokojninske osnove upošteva povprečna mesečna osnova iz leta 1970, v katerem je bil njen prejemnik upravičen tudi do izplačila nadomestila plače zaradi bolezenske odsotnosti. V tem primeru se mu za čas prejemanja tega nadomestila upošteva povprečna mesečna osnova iz prejšnjega leta, to je iz leta 1969.
Novi količniki veljajo za vse nove upokojence, tudi za tiste, ki se bodo ali so se letos upokojili po starih predpisih.
Navedeni valorizacijski količniki bodo služili tudi za določitev višine pokojnin tistih uživalcev, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po prejšnjem ZPIZ-1. Za priznanje in odmero takih starostnih pokojnin se bodo do dneva njene uveljavitve ali dneva prenehanja zavarovanja upoštevali vsi v prejšnjem zakonu določeni elementi, ki so vplivali na njeno višino, vključno s pokojninsko osnovo, izračunano ob upoštevanju osemnajstletnega povprečja. Pokojninska osnova, od katere se bo odmerila pripadajoča starostna pokojnina, pa se bo najprej preračunala s količnikom 0,732. Navedeni preračun je nujen spričo tega, da bo starostna pokojnina odmerjena na način, določen v ZPIZ-1. Višina odstotka za odmero starostne pokojnine se je po tem zakonu določala ob upoštevanju pokojninske dobe, dopolnjene do 31. 12. 1999, vrednotene po do tedaj veljavnih predpisih in pozneje dopolnjeni pokojninski dobi, vrednoteni po ZPIZ-1, kar je zagotavljalo višje odstotke za odmero, kot jih določa ZPIZ-2. Če takega preračuna ne bi bilo, bi tako odmerjene starostne pokojnine bistveno odstopale od že uveljavljenih, kakor tudi od novih pokojnin, odmerjenih po ZPIZ-2. Tako pa se v letu 2012 ohranja njihova relativna primerljivost z že uveljavljenimi starostnimi pokojninami po ZPIZ-1. Tak zavarovanec pa lahko, če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-2, uveljavi to pravico tudi po tem zakonu. Odločil se bo za tisto pokojnino, ki bo zanj ugodnejša.
