Vaš svetovalec – Mag. Janez Tekavc – julij 2013
Dedovanje zaščitene kmetije
Bralec je lastnik zaščitene kmetije, kljub temu pa želi narediti oporoko in vsakemu od otrok kaj zapustiti. Skrbi ga, ali bo taka oporoka veljavna.
Dedič zaščitene kmetije je lahko le eden, saj je z zakonom izrecno določeno, da kmetije ni dovoljeno drobiti. V zaščiteno kmetijo sodijo poleg kmetijskih zemljišč še gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja skupaj z zemljišči, ki so potrebna ali namenjena za redno uporabo stavbe (funkcionalna zemljišča), kmetijske priprave, orodja, povezana s kmetovanjem, in živina ter terjatve in dolgovi, nastali v povezavi s temi nepremičninami in premičninami, pa tudi članske pravice v zadrugah in agrarnih skupnostih.
Preostali dediči tako lahko dedujejo le to, kar ni del zaščitene kmetije niti ne sodi vanjo, to pa so največkrat nepremičnine, ki niso del zaščitene kmetije, avtomobili, prihranki na različnih računih in knjižicah ter podobne pravice.
Naš bralec tako lahko določi le enega dediča kmetije, med druge pa razdeli svoje preostalo premoženje. Če je to premoženje premajhno, da bi z njim kril nujne deleže preostalih dedičev, jim je dedič, ki prevzame kmetijo, dolžan izplačati denarno vrednost nujnega deleža. Nujni delež pa predstavlja polovico zakonitega deleža, se pravi, če so dediči trije, po eno šestino na enega. Sodišče lahko določi tudi višji ali nižji nujni delež, pri čemer upošteva potrebe preostalih dedičev ter sposobnost kmetije, da se izplačajo deleži. Sodišče določi tudi rok za izplačilo preostalih dedičev, ki je praviloma največ pet let, v izjemnih primerih pa lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let.
Če bralec ne bo naredil oporoke, bo prišlo do dedovanja na podlagi zakona. Tudi v tem primeru lahko kmetijo deduje le en dedič.Če je kmetija v solasti zakoncev, je dedič kmetije preživeli zakonec, sicer pa kmetijo deduje tisti dedič, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ki ga sporazumno izberejo vsi dediči. Če do sporazuma ne pride, imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti, določeni pa so še drugi kriteriji. Le če ni mogoče najti prav nobenega dediča, ki bi sodil v eno od navedenih kategorij dedičev, ki lahko dedujejo zaščiteno kmetijo (denimo, da nihče od dedičev ni usposobljen za delo na kmetiji niti ne želi delati na njej), dedujejo zaščiteno kmetijo vsi dediči, kot da ne bi šlo za zaščiteno kmetijo. V tem primeru se sme zaščitena kmetija razdeliti med posamezne dediče po fizičnih delih.
Zakupna pogodba
Bralka ima v lasti zemljišče, ki ga bi želela prepustiti v obdelovanje sosedu, saj sama nima ne potrebe ne možnosti obdelovati njivo. Zanima jo, ali je dovolj že ustni dogovor ali pa mora skleniti pogodbo.
Zakup ali najem bi bil možen tudi na podlagi ustnega dogovora, vendar je bolje dogovor zapisati, saj s časoma lahko postane zelo pomembno, kakšna je bila prava volja te ali druge strani. Pisna oblika pa je obvezna, če se zakup vpiše v zemljiško knjigo.
Z zakupno pogodbo (tudi ustni dogovor je pogodba, le da v drugi obliki) se mora bralka s sosedom dogovoriti, kaj bo predmet zakupa (katera njiva), kakšno zakupnino bo dolžan plačevati (znesek in kdaj zapade v plačilo) ter trajanje zakupnega razmerja. Sosed je kot zakupnik dolžan uporabljati stvar kot dober gospodar in ne sme povzročati škode. Lahko pa da njivo tudi v podzakup (podnajem) tretjim osebam, če to ni izrecno prepovedano s pogodbo. Ta možnost je včasih vir sporov, ker lastnik ne želi, da bi bile na njegovi nepremičnini tretje osebe, vendar prej v pogodbi podzakupa ne prepove, zato mora to dopustiti.
Da je zakup precej resna stvar, izhaja tudi iz tega, da celo v primeru, da bi bralka njivo prodala, zakup ne bi ugasnil, pač pa bi bil novi lastnik dolžan trpeti zakupnika (najemnika) pod enakimi pogoji, kot jih je dogovorila bralka.
Bralki vsekakor svetujem, da sklene s sosedom pisno zakupno pogodbo ter se v njej dogovori o vseh bistvenih elementih zakupa. Koristnost pisne pogodbe se velikokrat izkaže, kadar zakup traja desetletja, medtem pa se zamenjajo tako lastniki zemljišča, kot tudi zakupniki in po dolgem času uporabnik zemljišča začne trditi, da pravzaprav sploh ni šlo za zakup, pač pa je mislil, da je zemljišče njegovo, ter na tej podlagi uveljavlja priposestvovanje. V takem primeru utegne biti pisna pogodba še kako pomembna.
