Igrive počitnice
»Ne nehamo se igrati, ker ostarimo,
temveč ostarimo zato, ker se nehamo igrati.«
George Bernard Shaw
Težko pričakovane počitnice so šolarjem prinesle veliko veselja in novih načrtov. Seveda morajo starši uskladiti tudi svoj dopust, da ga bodo čim več preživeli z družino. Priznati pa moramo, da si premnogi ne morejo privoščiti takega dopusta, kot bi si želeli. Toda naš človek je iznajdljiv; na različne načine si skuša zagotoviti oddih, pa čeprav za krajši čas.
Veliko pa je otrok, ki so najbolj zadovoljni, če lahko vsaj za nekaj dni odidejo k babici in dedku. To je posebno doživetje, če je njun dom na podeželju, predvsem pa, če so pri hiši tudi živali.
Pred dnevi je sosedov šest let stari sinček povedal: »Mamica in očka imata letos zelo malo dopusta. Pa nič zato, s sestrico bova pri babici in dedku v Prekmurju. V bližini je majhno, toplo jezero, dedek ima zajčke, pujska in kokoši. Pomagam mu pobirati jajca. Babica zelo dobro kuha. Najbolj pa sem vesel, ko mi pripovedujeta najlepše pravljice na svetu.«
Poslušanje pravljic je še posebej pomembno za zdajšnjega otroka, saj raste v izrazito tehnološkem svetu in je deležen hitrega, pogosto prav nič čustvenega življenjskega tempa. Vse to pa pogosto osiromaši otrokovo domišljijo. Poslušanje pravljic zapolni to vrzel in ima pomembno vlogo v otrokovem duševnem razvoju.
S pravljicami obudimo otroka v sebi
Ko otroku pripovedujemo pravljico, se v domišljiji poskuša enačiti s pravljičnimi junaki, pa čeprav samo za trenutek. Ta pozitivna čustva se globoko vtisnejo v otrokovo zavest in celo v podzavest, dajo mu moč, da razvije svoje mišljenje, seveda ustrezno svojo razvojni stopnji. Tako ob vsakokratnem poslušanju pravljice, zlasti če jo pripovedujeta babica in dedek, odkriva nov odnos do svojih izkušenj in tudi njegovo besedno izražanje postane bogatejše.
Spominjam se, da mi je hčerka, ko se je vrnila s počitnic, dejala: »Najlepše je bilo pri babici in dedku poslušati pravljice. Oba sta že starejša kot ti, zato tudi več vesta.« Tega se vedno spomnim, ko svojemu pravnuku pripovedujem pravljico!
Zato izkoristimo dragoceni čas med dopustniškimi dnevi s pripovedovanjem pravljic. Tudi nam bo toplo pri duši. Spet obudimo otroka v sebi!
Velik poznavalec otroške duševnosti, strokovnjak za otroško psihologijo Bruno Bettelheim, profesor na univerzi v Chicagu je že pred mnogimi leti zapisal: »Pravljice imajo na otrokovo duševnost življenjsko pomemben vpliv. Na poseben način mu dajejo človečnost in toplino ter nove izkušnje za čustveno rast.«
Tudi nam, starim staršem, bo lepo ob pripovedovanju pravljic vnukom. Počutili se bomo veliko mlajši in na svoj način srečni.
Tudi če zavoljo kakršnihkoli razlogov ostanemo v poletnem času doma, ne smemo biti slabe volje. Predvsem je pomembno, da se poglobimo v to, kar počnemo, pa čeprav gre za navidezno nepomembne stvari. Znanka, ki je stara 88 let, mi je včeraj po telefonu sporočila: »Vsi moji so šli na dopust, na počitnice. Čeprav sem sama, nisem osamljena. Vsak dan si po svoje osmislim. Po zajtrku najraje posedim v bližnjem parku, kjer je senca, in opazujem mimoidoče. Rada se ustavim ob otroškem igrišču in opazujem otroke. Na sprehodu skoraj vedno koga srečam in jo skupaj mahneva na klepet ob kavici. Tako mi hitro mine dan mojih počitnic.«
Vedno pa mi je težko za ljudi, ki mi ob srečanju samo tarnajo in se pritožujejo nad starostjo. Tudi dobrohotnega nasveta ne sprejmejo. Hudo mi je, ker o staranju ne razmišljajo na pozitiven način, saj je to razmišljanje o življenju. Pozitivno je, če se zavedamo, da se staremu človeku ni treba več ravnati po pričakovanju drugih, da sme povedati, kaj misli in čuti, da se sme tudi poigrati! To je sreča!
Tudi v starosti se igramo
V vsakem izmed nas se skriva otrok. In otrok je najbolj srečen, če se igra, prav v igri je tudi najbolj iskren. Poigrajmo se tudi mi, starejši s svojimi vnuki, z otroki, s svojim partnerjem, ob šahu, kartah, pri igri z žogo, v parku, pri krmljenju ptic in veveric, zavrtimo se ob glasbi, saj ni treba v paru, zaplešimo, tudi če smo sami. To nas sprošča in odganja težke misli.
Igra je resda vezana pretežno na otroštvo, a po svoje se igramo v vseh razvojnih obdobjih. Nemci imajo zanimiv pregovor: »V igri spoznamo človeka.«
Francozi pa zatrjujejo: »Polovica v vsaki igri je resnica.« Zato poletne mesece popestrimo z igro, seveda vsak po svoje! Razmislite o tem, kje in kaj se igrati? Predvsem v naravi je za to veliko možnosti za to. Že stari Grki so ugotavljali, da je v igri nekaj božanskega.
Kaj pomeni prebuditi otroka v sebi? Zdajšnja storilnostno usmerjena družba zelo veliko zahteva od človeka. Tudi od nas, starejših! Mnogim stvarem se moramo odpovedati in se nenehno prilagajati. Veliko je negativnih informacij, ki nas vznemirjajo. Ob vsem tem potrebujemo pametno sprostitev. Najbolj pa se sprostimo v smiselni igri, ki vodi k pozitivnemu razmišljanju in utrjuje zdravje.
V igri želi biti človek tudi uspešen. Prav ta želja sprošča ustvarjalnost. S tem pozitivno vplivamo na delovanje možganov.
Kaj se lahko učimo pri otrocih? Da v odrasli dobi izgubimo to, kar je za otroka naravno: čustveno iskrenost, radovednost in radoživost.
Mladostni starejši
»Bodimo igrivi kljub svojim letom, saj to zdravi in pomlajuje,« zatrjuje nemška psihologinja B. Schreiber v eni svojih raziskav. Opozarja pa tudi na težave, ki pestijo razviti svet in prizadenejo predvsem tiste, ki so najbolj potrebni pomoči - starejše, bolne in ljudi z minimalnimi sredstvi za preživetje. Dodaten udarec vsi ti doživijo, ko zaradi tega postanejo črnogledi in neaktivni.
Življenje pa se kljub vsemu podaljšuje, a le kronološko, ne pa tudi kakovostno.
Zadnje raziskave v Nemčiji so pokazale, da ima moški, star 65 let, pred seboj še približno 17 let življenja, ženska enake starosti pa 20 let. Seveda je to podaljšanje življenja odvisno tudi od zdravega načina življenja in družbenih razmer.
Starejši ljudje, ugotavljajo nemški psihologi in sociologi, si želijo več razumevanja in psihosocialne pomoči. Želijo si sprejetja, tople besede in ne vznemirjanja, ki ga prinašajo različna poročila.
Dragi bralci, želim, da sprejmete moje tokratno razmišljanje z razumevanjem in dobrohotnostjo in ga oplemenitite s svojim gledanjem na staranje.
Bodite zadovoljni sami s seboj! Osmislite si svoj dan z izkušnjami minulih dni - lepih in manj lepih - ter ga nadgradite z igrivostjo.
