Tudi bakterije uživajo v toplih dneh
Za mnoge je poletje najlepši letni čas, še posebej, če ni prevroče. Tudi virusi in bakterije so veseli, če je toplo. Medtem ko uživamo s prijatelji, se bakterije pridno razmnožujejo v naši večerji in nas naslednje dni namesto na teraso posedejo na stranišče. Eden izmed najpogostejših simptomov okužb s hrano je namreč driska.
Driska ali diareja pomeni pogostejše odvajanje mehkejšega ali tekočega blata. Težava je pri ljudeh zelo pogosta in večinoma v nekaj dneh mine sama in brez zdravljenja. Povzroča lahko izrazito slabo počutje, dolgotrajna driska pa dehidracijo in izgubo elektrolitov, kar je njena glavna neposredna nevarnost.
Težave z odvajanjem blata se pojavijo zavoljo različnih vzrokov. Osmotska driska nastane, ko črevesna vsebina zaradi osmoze v njem zadržuje ali vanj vleče tekočino. Največkrat gre za zaužite soli ali sladkorje, sladila v hrani; na tak način si mehčamo blato tudi s pitjem mineralnih vod in z magnezijem v njih.
Sekretorna driska (sekrecija pomeni izločanje), kjer gre za bolezensko izločanje tekočine v črevo, kar lahko povzroča tekoče odvajanje, tudi če ne zaužijemo nobene hrane. Do takih drisk prihaja največkrat, če je črevo izpostavljeno zaužitim strupom, ali takim, ki jih izločajo nekatere bakterije. V zgodovini je bila kolera najnevarnejši povzročitelj tovrstnih drisk, niso pa izginile niti iz sodobnega sveta.
Eksudativna driska (eksudacija je uhajanje tekočine in celic iz žil pri vnetnih procesih), v blatu sta prisotna kri ali gnoj. Pojavlja se pri kroničnih vnetnih boleznih črevesa.
Zaradi preveč živahnega gibanja črevesa - peristaltike pride do prehitrega prehoda hrane in tekočine skozi črevo, zato ni dovolj časa, da bi se iz njega pobrala hranila in tekočina, kar prav tako povzroči odvajanje tekočega blata.
Najpogostejši povzročitelji driske
Okužbe. Najpogostejši vzrok je virusna okužba, z domačim imenom trebušna gripa (virusni gastroenteritis). Težava praviloma mine sama v nekaj dnevih.
"Zastrupitve" s hrano. Okužbe z bakterijami, virusi ali paraziti, ki jih zaužijemo s hrano, ali težave zaradi njihovih produktov.
Antibiotiki uničujejo bakterije, vendar ne ločijo med škodljivimi in koristnimi, zato ubijajo vse po vrsti. To ustvarja prostor za razmnoževanje odpornejših mikroorganizmov in tako nastane driska kot najpogostejši stranski učinek zdravljenja z antibiotiki. V teh primerih ne gre za alergijo, kar je sicer zelo razširjeno zmotno prepričanje.
Celiakija je preobčutljivost na gluten, ki je sestavina žit. Ob uživanju živil z glutenom pride do vnetja črevesne sluznice, driske in motenj pri prehajanju hranil v telo.
Laktozna intoleranca. Zelo pogosta težava, ki nastane zaradi pomanjkanja encima laktaza za razgradnjo mlečnega sladkorja laktoze v tankem črevesu. Pri tem ne gre za alergijo na mleko!
Obsevanje in kemoterapija. Uporabljamo ju v zdravljenju rakavih bolezni. Tovrstno zdravljenje deluje na celice, ki se hitro delijo. To pa, žal, niso le rakave celice, temveč tudi celice v lasnih mešičkih, imunskem sistemu in sluznici črevesa, kar povzroča najbolj znane stranske učinke, kot so izpadanje las, slabosti in driske.
Kronične vnetne bolezni črevesa. Lasten imunski sistem napade črevesno sluznico, povzroči vnetje in s tem črevesne težave. Najbolj znane bolezni iz te skupine sta ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen.
Pijmo veliko tekočine!
Največja nevarnost drisk je dehidracija. Do nje pride še hitreje, če se driski pridruži bruhanje, saj je izguba tekočine še večja in jo je še teže nadomeščati. Ob intenzivni bolezni in premajhnem vnosu tekočine ogroža zlasti starejše. Najpomembnejši del zdravljenja je torej nadomeščanje tekočine. Na začetku je to lahko voda ali blago sladkan čaj po pogostih požirkih, kasneje je bolje uporabljati izotonične napitke ali rehidracijske raztopine, ki so na voljo v lekarni. Suha usta in pičlo odvajanje vode kažeta, da pijemo premalo.
Nujno moramo k zdravniku, če imamo ob driski krče ali hude bolečine v trebuhu, ob znakih dehidracije, če na blatu opazimo kri ali če izločamo črno, smolasto vsebino. Prav tako je potreben pregled, če driska ne mine v nekaj dneh. Pogosto odvajanje tekočega črnega blata je znak krvavitve iz zgornjih prebavil, brez odlašanja je potreben obisk pri zdravniku!
Zastrupitev s hrano
Je nekoliko zavajajoč izraz, saj opisuje želodčno-črevesne težave, ki se pojavijo v povezavi z zaužito hrano, kjer pa ne gre vedno za zastrupitev. Tudi težave so različno intenzivne, različnega trajanja in različnega intervala med zaužitim živilom in začetkom težav. V grobem "zastrupitve" s hrano delimo na okužbe z mikroorganizmi in dejanske zastrupitve. A tudi strupene snovi v hrani so največkrat produkt razmnoženih bakterij v njej in redkeje pridejo vanjo "od zunaj". Medtem ko simptomi prave zastrupitve nastanejo zelo hitro po zaužitju živila, lahko simptomi po okužbi nastanejo šele po nekaj dneh, okrevanje pa traja dlje časa in okužba se lahko prenese tudi na druge ljudi.
Po zaužitju pokvarjenega živila se v nekaj urah ali dnevih pojavi slabost, bruhanje, driska, vročina, trebušne bolečine in splošna prizadetost. Lahko se pokažejo vsi simptomi ali le posamezni. Večina težav mine sama ob primernem nadomeščanju tekočine. Pri hujših zastrupitvah je včasih potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Osnova preventive pred zastrupitvami s hrano je, da mikrobov ne spustimo do nje, tistim, ki so že tam, pa čim bolj zagrenimo njihovo mikrobno življenje. Pomembna je visoka higiena pri pripravi hrane, prekuhavanje živil (velja zlasti za živila živalskega izvora in morske sadeže) in shranjevanje v hladilniku.
