Avgust Kališki

Zgodbe | jul. '13

Rimljani so že zelo zgodaj spoznali pomen območja, kjer danes stoji Ljubljana, zato so ustanovili Emono, ki je postala cvetoče rimsko mesto. Pisalo se je tretje leto našega štetja in Emoni je grozila nevarnost. Rimska vojska je zbrala nagrabljeno bogastvo in se odločila za umik. Tik pred Hrušico pa je prišlo sporočilo, da je v Vipavski dolini močna sovražnikova vojska, zato so Rimljani lesene zaboje z bogastvom zakopali nekje v gozdu. Že naslednji dan je sovražnik pri Logatcu zajel rimske vojake in vse do zadnjega pobil.

Iz vsega skupaj pa se je rodila nenavadna pripovedka. V obširnih in neobljudenih gozdovih ob robu Planinskega polja je pred mnogimi leti stala razpadajoča bajta, v njej pa je živel vdovec Avgust s hčerko in sinom. Po izviru za hišo se je bajte prijelo ime Kališče.
Nekega dne se je Avgust Kališki vračal proti domu in zagledal utrujenega popotnega meniha. Ponudil mu je streho nad glavo. Menih mu je zaupal, da je pri nekem pisarju v Benetkah našel listino in v njej označen kraj s skritim rimskim zakladom. Avgust, ki je zelo dobro poznal prostrane gozdove, je menihu ponudil pomoč pri iskanju zaklada, v zameno za to pa si bosta vse najdeno razdelila na polovico.
Vendar pa je Avgust tujca speljal na rob kališkega brezna in ga porinil vanj, sam pa je odšel na označeno mesto in tam res izkopal skriti zaklad.
Kjer je nekoč stala stara bajta, so kmalu postavili lepo zidano domačijo, ob hiši pa nov hlev …Avgustove želje pa so postajale vse večje in večje. Od planinskega gospoda je želel kupiti še več zemlje, gozda, polja.
Grajski se je zato odločil, da bajtarja Kališkega spravi v ječo in ga obsodi čarovništva. A glej, tudi v času inkvizicije je imel denar odločilno vlogo. Grajski gospod je tožbo izgubil, zato se je odločil Kališkemu maščevati. Čednega, a pokvarjenega bratranca je pregovoril, da zasnubi Avgustovo hči. Kališki je bil ponosen na imenitnega ženina, snubec pa se je odločil dekle odpeljati odpelje v grad. Od očeta je zahteval vrtoglavo doto, povzpetni Kališki pa je obljubil, da jo bo plačal v rimskem zlatu. Avgustov sin je podvomil v gospodove namene s poroko, a je zaman svaril očeta.
Usoda je hotela, da je nekega dne sin Kališkega jezdil mimo brezna. Nasproti mu je prišel gozdni čuvaj s psom. Pes se je brez razloga zapodil v konja, ki se je splašil in Kališki je padel s konja in se skotalil v brezno.
Nekaj dni kasneje so grajski vnovič zahtevali plačilo dote. Oče Avgust je zahtevano vsoto izplačal in spoznal namene grajskih. V njegovo srce sta se naselila žalost in bolečina in prav kmalu je umrl.
Temni oblaki so se začeli zbirati na robu Planinskega polja. Bliski so parali nebo in strele so švigale vsevprek. Unščica je prestopila bregove in zalila polje kot še nikoli. Potem se je razjasnilo. Sredi jezera se je pozibaval čoln, dokler ga valovi niso prinesli na breg. In glej, pod rdečim ogrinjalom je bilo truplo mladeniča, grajskega. Ljudje so onemeli. Po cesti je prijezdil grajski čuvaj. »Kališka je pobegnila. Kdor je privede v grad, bo bogato poplačan.« »Sami naj jo najdejo,« so rekli ljudje in se razšli.
V brezmejnem času so se izgubile vse sledi za prevaranim dekletom, pa tudi za skrivnostnim zakladom v Kališah.