Rothenburg za nostalgike in večne romantike

Prosti čas | jul. '13

Pred obiskom sem se kljub privlačnim fotografijam na spletnih straneh spraševal, zakaj nemško mesto Rothenburg ob Tauberi z blizu šest tisoč prebivalci vsako leto obiščeta več kot dva milijona turistov! Toda že prvi pogled na obzidje z obrambnimi stolpi in na gruče stisnjenih streh za njim me je prijetno vznemiril.

V Rothenburgu sem hitro začutil, zakaj so ga že pred stoletji vzljubili številni umetniški ustvarjalci in zakaj je danes tako zelo priljubljen med turisti. Idilična srednjeveška podoba je navdihovala tako pesnike, pisatelje, kiparje, kot tudi filmske ustvarjalce v novejših časih – med drugim so tu snemali nekaj kadrov zadnjih dveh delov Harryja Potterja. Rothenburg se pojavlja celo v videoigrah in v risankah.
V starem delu mesta je videti, kot da bi se pred pol tisočletja vse ustavilo. Kot da tod ni bilo vojn, požarov, epidemij, naravnih nesreč ne sodobnega razvoja! Mestna naselbina nad reko je nastala že v 10. stoletju. Tristo let kasneje je cesar Rudolf Habsburški kraju podelil status svobodnega cesarskega mesta in s tem se je začel njegov hiter razvoj. Prevod imena mesta pomeni lahko tudi Rdeča utrdba ob reki Tauber, na kar namigujejo rdeče strehe hiš za dobre štiri kilometre dolgim kamnitim obzidjem. Nad njim se dviguje deset ohranjenih obrambnih stolpov, v mesto pa vodi več monumentalnih vrat, skozi katera v trenutku vstopite v pravljični svet hiš, opasanih z lesenimi tramovi. Vse po vrsti so lepo obnovljene, v mnogih pa so urejeni različni lokali, na katere opozarjajo umetelno izdelani kovinski izveski. Prav kovaštvo je ena izmed tradicionalnih obrti, ki je tukaj preživela, zahvaljujoč množičnemu obisku turistov. Okrasni predmeti iz kovanega železa in pločevine so marsikje naprodaj ali pa krasijo izložbe, gostinske lokale, pa tudi domače vrtove.
Nekaj stoletij nazaj
V družbi več mogočnih cerkva vzbuja pozornost občudovanja vredna mestna hiša. Povzpeti se kaže na njen kar enainšestdeset metrov visoki stolp, s katerega se odpirajo najlepši razgledi na srednjeveško mestece. Podobnih ste lahko deležni tudi z mestnega obzidja.
Pred mestno hišo se razprostira največji trg v srednjeveškem naselju. Z njega se mestni klicar vsak večer odpravi na obhod. Nekoč je skrbel za varnost v mestu, danes pa s svetilko v rokah vodi naokoli turiste in jih zabava z zgodbami iz davno minulih časov. Na trgu je še posebno živahno ob sobotah. Takrat je na stojnicah mogoče občudovati, vonjati in okušati prav vse, kar pridelajo na okoliških kmetijah -  od svežega sadja in zelenjave pa do suhomesnatih dobrot, sokov, vina in zeliščnih likerjev. Naprodaj so celo kokoši in ovce! Na večstoletno živinorejsko tradicijo spominja tudi tradicionalni pastirski ples v slikovitih nošah. Mesto poživljajo še druge prireditve. Ena najbolj slikovitih je na praznik Svetega duha, na binkošti. Štiridnevno druženje v srednjeveških oblačilih je posvečeno legendi o rešitelju mesta županu Nuschu. Ko je namreč leta 1631 mestu grozilo uničenje, je grof Tilly za šalo ponudil rešitev: »Če komu uspe naenkrat spiti velik vrč vina - več kot tri litre, bom mestu prizanesel!« In na presenečenje vseh je županu to uspelo … V spomin na dogodek prirejajo igro, ki jo uprizarjajo tudi v času drugih mestnih festivalov. Od aprila do oktobra si lahko ob koncih tedna ogledate srednjeveške igre znanega nemškega pesnika in dramatika Hansa Sachsa. Prvi vikend septembra pa se Rothenburg dobesedno povrne v srednjeveške čase, saj ulice preplavi kakih tisoč nastopajočih v oblekah iz davno minulih časov.

Po Trubarjevih sledeh
Številne trgovine ponujajo tradicionalne dekorativne predmete lokalnih rokodelcev. Ena najbolj znanih je trgovina Käthe Wohlfahrt, ki je videti, kot bi vstopili v pravljično deželo. Za stoletnimi zidovi mestnih hiš je urejenih več muzejev. Z bolj mračnim dogajanjem se lahko seznanite v muzeju kriminala in srednjeveških mučilnih naprav, v muzeju svobodnega cesarskega mesta pa lahko občudujete celo Trubarjevo Biblijo! Primož Trubar je namreč več let služboval v Rothenburgu. Z družino je živel v središču mesta, v nekdanji bolnici - Špitalu, o čemer govorijo tudi lični prospekti, natisnjeni celo v slovenščini. Veliko hiš iz tistega časa še vedno stoji. Trubarju je bil menda všeč mlin, ki ga je spominjal na mladost na Raščici, le da so tu mlinska kolesa namesto vode gnali konji. Mlin si lahko ogledate v pritličju stavbe, v kateri je urejen mladinski hotel. Ni ga težko prepoznati, saj je velika, samostojno stoječa kamnita stavba z valovitimi strešnimi okni že na prvi pogled posebna.
Nekaj pozornosti  kaže nameniti slaščičarnam, četudi niste najbolj sladkosnedi. Domačini namreč izdelujejo prav posebne slaščice - rothenburške snežne kepe. Imenujejo jih schneeball, saj posute z belim sladkorjem še najbolj spominjajo na kepe snega. Poenostavljeno rečeno, gre za nekakšne flancate, oblikovane v krogle, velike za kepo. Med cvrtjem v olju dobijo tako obliko zaradi posebnega orodja, ki spominja na velikansko cedilo za čaj. Pečene flancate nato potresejo z zmletim sladkorjem, cimetom, limonino lupino in drugimi začimbami ali pa jih pomočijo v različne vrste čokoladnih oblivov in posujejo z mletimi oreščki. Mnogi obiskovalci se nad njimi tako zelo navdušijo, da kupijo še kovinsko držalo za peko snežnih kep, tako da se z njimi lahko sladkajo tudi doma.

Romantična cesta
Mesto je tako prijetno, da je v njem vredno tudi prenočiti. Številni manjši hoteli so urejeni v starih hišah, ki se stiskajo za srednjeveškim obzidjem. Cene so turističnemu kraju primerno visoke. Najbolj varčni pa si lahko omislijo poceni prenočišče v že omenjenem mladinskem hotelu, ki še zdaleč ni namenjen samo mladim. Brezplačna parkirišča so tik za kamnitim obzidjem, le nekaj sto metrov stran.
Rothenburg je zagotovo najbolj privlačno mesto na nemški tematsko obarvani poti, imenovani Romantična cesta, ki povezuje mesto Füssen na jugu s 350 kilometrov oddaljenim Würzburgom na severu. Romantična cesta je nastala že leta 1950, saj so želeli v zveznih deželah Bavarska in Baden-Württemberg po vojnem opustošenju vnovič privabiti turiste. Prvi obiskovalci so bili ameriški vojaki, ki so živeli v okoliških bazah, in njihove družine.
Označena cesta v grobem poteka po nekdanjih rimskih trgovskih poteh in povezuje več kot dvajset zgodovinsko pomembnih krajev južne Nemčije, ki se postavljajo s srednjeveško arhitekturo, umetnostjo, gastronomskimi posebnostmi in številnimi prireditvami. Potepanje po teh krajih je vsekakor lepa priložnost doživljanja srednjeveške Nemčije, daleč stran od avtomobilske gneče, saj je večina zgledno obnovljenih mestnih središč rezervirana za pešce. Romantična cesta ni pretirano daleč, saj sta njen južni del, mesto Füssen, in grad bavarskega kralja Ludvika  Neuschwanstein oddaljena od osrednje Slovenije približno 500 kilometrov.