Lončarska pot »Kokarski klobuk«
Smo glino sivo gnetli,
dan za dnem poganjali vretena,
črne piskre žgali, vse prodali …
da smo kruh'ca spekli.
Kokarje so kraj ob spodnjem toku reke Drete, ki se le kak kilometer vzhodneje, v Nazarjah izlije v Savinjo. Rečica velja za hudourno reko, ki pogosto poplavi polja in s pritoki povzroča obilo škode. Vse kaže, da so nekoč na tem območju nastale naplavine sive ilovice, iz katere so rokodelci izdelovali lončeno posodo.
Že leta 1740 so v takratnem upravnem središču Zadrečke doline v Gornjem Gradu zadrečki lončarji sprejeli znani lončarski red, ki je omejeval lončarstvo in prodajno ščitil malega lončarja (po navadi so to bili bajtarji brez zemlje). Konec 18. stoletja sta se uveljavljena lončarja iz Potoka pri Kokarjah začela ukvarjati s to staro obrtno dejavnostjo s pomočjo »lončarskih hlapcev«. S tem in z drugimi nevsakdanjimi dejanji pa sta kršila lončarski red in bila za to tudi javno kaznovana. Uprla sta se taki razsodbi in bila rehabilitirana z odlokom kresijske oblasti, propadla pa je zaščita malih lončarjev. V tem času so lončarji hodili po sejmih in domovih in prodajali izdelke iz »črne« keramike, pretežno po območjih v lasti gornjegrajske gospoščine, po Spodnji Savinjski dolini, na Dolenjskem in vse do Obsotelja.
Kokarski klobuk
Najstarejša pisna pričevanja o obstoju kokarskega lončarstva segajo v leto 1340, ko sta glino obdelovala mojstra Mihael in Konrad, kasneje, vse do polovice 20. stoletja, pa so s tem črnim lončarstvom služili tudi drugi. »Črno« lončarstvo v krajih Zgornje Savinjske in Zadrečke doline je izumrlo z izdelavo kovinske posode, zadnja znana lončarija pa je prenehala z obrtjo pri Cigaletu v Potoku leta 1931. O nekdanjih lončarjih je znanih veliko dokumentiranih dokazov, vse pa so povezali v lončarsko zgodbo »Kokarski klobuk« in izdali etnografski vodnik.
V spomin na tiste čase so krajani v sodelovanju z muzejem Vrbovec iz Nazarij pripravili spominsko prireditev in lončarski praznik. Pri izvedbi delavnic ter pri prikazih so se še posebej izkazali predsednica KS Kokarje Andreja Zupan, voditelj prireditve Bojan Štrukelj, kiparka Marija Štiglic ter nekateri gostujoči lončarji in keramičarji (umetnostna obrt Bojan Dobovšek iz Grosuplja, keramičarski mojster-lončar Igor Bahor iz Topolšice, lončar Štefan Zelko iz Puconcev idr). Zavzeto so sodelovali tamkajšnji upokojenci, tudi člani Društva upokojencev Nazarje. Odprli so tudi Lončarsko pot, ki vodi iz Nazarij mimo Žlabra, Kokarij v Potok, skozi Pusto Polje, Lačjo vas in Dobletino in nazaj v Nazarje.
»Kokarski lončarji« so nastopili kot moški pevski zbor v izvirnih »firtohih« Devet pevcev je starih skupaj krepko več kot 650 let.
Izdelovanja glinenih izdelkov na lončarskem vretenu je obiskovalce učila kiparka iz Nazarij Marija Štiglic
Mojster in učitelj lončarstva iz Topolšice je ustvarjal na prireditvi, obenem pa je pojasnjeval zanimive podrobnosti o ustvarjanja na lončarskem vretenu
