Pater Ašič zdravilec s karizmo – demenca
Demenca je kronična, napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 60 odstotkov vseh demenc, pojavlja pa se v zgodnji obliki (pred 65. letom starosti, pri njej ima velik vpliv genetska nagnjenost za razvoj bolezni) in v pozni obliki po 65. letu. Prognoza je slabša pri zgodnji obliki, saj bolezen napreduje hitreje.
Poleg starosti so vzroki za nastanek demence še zdravila, strupi (težke kovine in ogljikov monoksid), droge (tudi alkohol), vnetja (encefalitis, sifilis), metabolne bolezni (bolezni ščitnice), tumorji, poškodbe glave.
Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina. V začetni fazi je prizadet spomin za dogodke iz bližnje preteklosti, spomin za oddaljene dogodke pa je sprva še ohranjen. Pogosto je prizadeta bolnikova orientacija, najprej, ko gre za čas, kasneje pa tudi v prostoru.
Bolezen prav tako spremljajo otežena sposobnost besednega izražanja, presojanja in učenja novih vsebin; mišljenje je osiromašeno in togo. Opisanim simptomom se sčasoma pridružijo psihične motnje. Bolniki se osebnostno spremenijo. Z napredovanjem bolezni bolniki tudi telesno opešajo in vse bolj potrebujejo pomoč drugih.
Na voljo so zdravila, ki demence sicer ne ozdravijo, upočasnijo pa njeno napredovanje in za nekaj časa lahko izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje bolezni.
Kaj lahko naredimo sami?
Tudi v starosti sta priporočljivi čim večja psihična in telesna aktivnost. Raziskave kažejo, da intelektualno delo v starosti odloži pojav bolezni, tako da se demenca pojavi kasneje, kot bi se sicer. Vsekakor pa je treba omeniti tudi uravnoteženo prehrano z zadostno količino vitaminov, mineralov, maščob, aminokislin ter pitje čajev iz žajblja, rožmarina, jetičnika, preslice, bezga, kolmeža, tavžentrože, melise, materine dušice, sporiša, bele omele, baldrijana, ginsenga. Potrebno se je tudi izogibati škodljivim razvadam kot sta uživanju alkohola in kajenje.
Tudi pri že ugotovljeni demenci je pomembno, da smo čim dlje aktivni in se v mejah svojih sposobnosti ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas zanimajo.
Čajna mešanica za boljši spomin:
30g melise
20g rožmarina
20g žajblja
10g preslice
10g bele omele
10g korenin baldrijana
Dve čajni žlički mešanice prelijete s tremi decilitri vrele vode. Čez 10 minut precedimo in pijemo trikrat na dan, vedno sveže pripravljeno.
Za več informacij pokličite samostansko podjetje Sitik v Stični ali Stiško čajnico v Ljubljani na Poljanski cesti 6. predavanja?
