Iz svetovalnice september 2013

Dobro počutje | sep. '13

Žalovanje

Bralka, stara 80 let, je po moževi smrti pred dvajsetimi leti živela v skupnem gospodinjstvu z mlajšim od dveh sinov. Sin je bil samski in je ves čas lepo skrbel za mamo, ji lajšal starostne tegobe in ji bil v veliko oporo, saj sta imela lep in zelo povezan odnos. Nekega jutra pa mu je nenadoma odpovedalo srce in je umrl. Za mamo je bil to neizmeren šok. Povsem je strta in ne vidi nobenega smisla več v življenju, čeprav ji starejši sin z družino stoji ob strani in po najboljših močeh skrbi zanjo. Neizmerno žaluje, zdravstveno stanje pa se ji je zelo poslabšalo.
Žalovanje je boleč, čustveni odgovor posameznika na izgubo zanj pomembne osebe. Je splet duševnih in telesnih pojavov in obenem proces, v katerem žalujoči predeluje dogodek in se prilagaja nanj. Najbolj je narobe, če okolica poskuša že na dan pogreba žalujočega potolažiti z besedami, kot so - »Saj boš prebolela!« ali » Ne joči, saj nisi edina!« in podobno. Ker gre pri žalovanju za proces in če želimo, da bo prizadeti odžaloval, kot je potrebno, se moramo zavedati, da vsak človek žaluje na sebi svojstven način, žalovanje pa vključuje faze v naslednjem vrstnem zaporedju: šok, zanikanje, hrepenenje in iskanje, žalost, jeza,tesnoba, krivda in pogajanje ter sprejemanje.
Naši naročnici je zato odveč govoriti, da naj se prilagodi novim razmeram, ko je še v obdobju zanikanja ali hrepenenja in iskanja. Najboljša pomoč, ki jo vsak človek ob taki izgubi potrebuje, je, da ima ob sebi ljudi, ki znajo prenesti njihovo žalost, ki so pripravljeni poslušati in podpirati posameznika v njegovi bolečini s svojo navzočnostjo in s pritrjevanjem, da nam je hudo, da nam je žal, ker mu ne moremo odvzeti bolečine, vendar naj ve, da smo mu vedno voljo, ko nas bo potreboval. Ker naročnica v svoji družini ni našla tovrstne podpore, saj je nihče noče poslušati, se je zatekla po pomoč v psihoterapijo. Terapevtka ji bo pomagala, da bo laže prešla skozi vsa obdobja žalovanja in postala po določenem času dovolj močna, da bo lahko znova zaživela. Sicer nikoli več enako kot prej, pa vendar v veselje preostalim družinskim članom, ki jo imajo radi.

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media