Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo

Dobro je vedeti | okt. '13

O pravici do dodatka za pomoč in postrežbo je med upokojenci precej vprašanj, zato bo dobrodošla podrobnejša seznanitev, pod kakšnimi pogoji jo je mogoče uveljaviti, kakšen je postopek, kolikšni so zneski in druge uporabne informacije.

Dodatek za pomoč in postrežbo je po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) pravica, na podlagi katere upravičenec, ki stalno prebiva v Republiki Sloveniji, pridobi mesečni denarni prejemek. Namenjen je kritju stroškov, povezanih z zagotavljanjem tuje pomoči, potrebne upravičencu, ki zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju sam ne more zadovoljevati svojih osnovnih življenjskih potreb. Pravica do denarnega dodatka za pomoč in postrežbo ni odvisna od premoženjskih razmer in višine pokojnine upravičenca in upravičencu oziroma njihovim svojcem prejetega denarja ni treba vračati.

Kdo lahko pridobi to pravico?
Dodatek za pomoč in postrežbo lahko pridobi:
?- uživalec pokojnine (starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske),
?- zavarovanec, ki je sklenil delovno razmerje ali kot slep ali slaboviden začel opravljati samostojno dejavnost,
?- zavarovanec, ki postane slep ali slaboviden med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti,
?- nepomičen  zavarovanec , katerega zmožnost premikanja je zmanjšana za najmanj za 70 odstotkov, ki je zaposlen primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, nima pa pravice do dodatka za pomoč in postrežbo po drugih predpisih,
?- oseba, ki je oslepela med upokojitvijo,
?- slepa oseba, ki je zdravstveno zavarovana po drugem zavarovancu zavoda ali po upokojencu.
Če zavarovanec z zmanjšano zmožnostjo premikanja najmanj za 70 odstotkov ni v delovnem razmerju, lahko pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če je pridobil tudi pravico do poklicne rehabilitacije.
O pravici do dodatka za pomoč in postrežbo na predlog osebnega zdravnika zavarovanca ali upravičenca z odločbo odloči pokojninski zavod.

Kdaj so izpolnjeni pogoji za priznanje te pravice?
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pogojujejo trajne spremembe v zdravstvenem stanju morebitnega upravičenca. Izvedensko mnenje o tem, ali je za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujno potrebna stalna pomoč in postrežba druge osebe ali ga da invalidska komisija ali drug izvedenec zavoda. 
Trajne spremembe v zdravstvenem stanju morajo biti take narave, da zavarovancu kljub osebnemu prizadevanju in pomoči ortopedskih pripomočkov onemogočajo zadovoljevanje vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb. 
Po zakonski definiciji je nezmožnosti opravljanja vseh osnovnih življenjskih potreb, če se uživalec pokojnine ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kot tudi ne more opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Nezmožnost opravljanja večine osnovnih življenjskih potreb pa je ugotovljena, če uživalec pokojnine ne more zadovoljevati večine prej naštetih osnovnih življenjskih potreb ali kadar kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebuje stalen nadzor.
Psihiatrični bolnik v domači negi nujno potrebuje stalni nadzor, kadar izgubi kontrolo nad realnostjo (stik z resničnostjo) in če zaradi duševnih, telesnih ali socialnih posledic bolezni ne more zadovoljevati večine ali vseh osnovnih življenjskih potreb.
O zmanjšani zmožnosti premikanja za 70 odstotkov pri zavarovancu govorimo takrat, ko se zaradi prizadetosti okončin ali preostalega gibalnega sistema ter ob pomoči ortopedskih pripomočkov ali brez njih, kjer jih ni mogoče uporabiti, premika  le z veliko težavo in mora v to aktivnost vlagati prekomerne napore. To velja za:
?- paraplegika, ki je zaradi paralize spodnjih okončin vezan na invalidski voziček,
?- osebo, ki je zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezana na invalidski voziček,
?- osebo, ki se zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze) z opornimi aparati premika le s težavo in mora v to aktivnost vlagati prekomerne napore,
?- osebo z nadkolensko amputacijo okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premika le s pomočjo bergel ali palic,
?- za osebo s podkolensko ali nadkolensko amputacijo okončin, pri katerih ni možna uporaba protez in je trajno vezana na invalidski voziček,
?- osebo z živčnomišičnim ali mišičnim obolenjem, pri katerem elektrofiziološke preiskave in izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funkcije mišic gibalnega sistema, da brez pomoči druge osebe ni več mogoče samostojno premikanje v prostoru,
?- osebo z nadlahtno izgubo obeh zgornjih okončin, krni pa niso primerni za namestitev funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih).

Kolikšen je znesek?
ZPIZ-2 določa tri možne zneske dodatka za pomoč in postrežbo, ki se izplačujejo od njegove uveljavitve. Določeni so v razmerju do najnižje pokojninske osnove, veljavne v decembru 2012. Od 1. januarja 2013 je tako dodatek za pomoč in postrežbo namenjen:
?- za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ter slepi in nepremični osebi - 292,11 evra (53 odstotkov osnove),
?- za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ter slabovidnemu  -  146,06 evra (polovica zneska za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb) in
?- uživalcu pokojnine, ki potrebuje 24-urni nadzor svojcev (laična pomoč) in obvezno strokovno pomoč (najmanj zdravstvenega tehnika) za stalno opravljanje zdravstvene nege - 418,88 evra (76 odstotkov osnove).
Če pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo uživalec pokojnine, ki se mu izplačuje po določbah mednarodnih pogodb o socialnem zavarovanju v sorazmernem delu, se tudi dodatek za pomoč in postrežbo izplačuje v enakem sorazmernem delu.
Poznejše spremembe višine dodatka za pomoč in postrežbo so pogojene z uskladitvijo, določeno v zakonu, s katerim je urejeno usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

Od kdaj gre upravičencu izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo?
Upravičencu gre dodatek za pomoč in postrežbo od dneva ugotovljenega nastanka potrebe po pomoči in postrežbi. Od tedaj dalje se tudi izplačuje, vendar pa najprej od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in še za šest mesecev nazaj.
Če je zavarovanec sklenil delovno razmerje kot slep ali je oslepel v času zavarovanja, mu gre dodatek za pomoč in postrežbo od sklenitve delovnega razmerja ali od dneva, ko je oslepel. Izplačilo pa mu gre od prvega dne po vložitvi zahteve in še največ šest mesecev za nazaj. Smiselno enako pravilo velja tudi za nepomičnega zavarovanca.
Slepim osebam, ki so zdravstveno zavarovane po zavarovancu zavoda ali upokojencu, gre dodatek za pomoč in postrežbo od naslednjega dne po vložitvi zahteve.
Če je morebitni upravičenec do dodatka za pomoč in postrežbo pred vročitvijo odločbe o priznani pravici umrl, se po določbah zakona o splošnem upravnem postopku postopek ustavi s sklepom zavoda, ki se razglasi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava. Če je upravičenec umrl po vročitvi odločbe, pa se zapadli zneski, ki niso bili izplačani, podedujejo.

Koliko časa traja pravica do dodatka za pomoč in postrežbo?
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo traja, dokler je obstaja potreba po pomoči.
Morebitne spremembe v zdravstvenem stanju upravičenca, ki vplivajo na višino in obseg pravice, učinkujejo od naslednjega dne po njihovem nastanku, novi znesek pa se izplačuje največ od prvega naslednjega meseca po vloženi zahtevi in še za šest mesecev nazaj.
Upravičenec do dodatka za pomoč in postrežbo je dolžan obvestiti pokojninski zavod o okoliščinah in njihovih spremembah ki vplivajo na obseg ali izplačilo v roku osmih dni od dneva, ko so nastale spremembe.
Zavod lahko upravičenca kadarkoli pozove na kontrolni pregled, na katerem preveri obseg potrebe po pomoči in postrežbi.
Izplačevanje dodatka za pomoč in postrežbo je mogoče začasno ustaviti, in sicer v času:
?- ko je zavarovanec več kot šest mesecev v bolnišnici ali v kakem drugem stacionarnem zavodu,
?- ko stalno prebiva v tujini in ne glede na to, ali ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje.
Upravičenec, ki je pridobil pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in po drugih predpisih, lahko uživa le eno od pravic, in to po svoji izbiri!