Št. 10, oktober 2013

Frančišek je luč
Jesen se je razbohotila z vso svojo lepoto in bogastvom, ki je sad pridnih rok kmečkih ljudi, pa tudi tistih iz mest, ki svoj prosti čas namenjajo gredicam in vrtovom. Res lep in prijeten letni čas je to, zato me preseneča, da velja kot sinonim za starost. Stališča do starosti so namreč bolj negativna kot pozitivna. Sicer pa vedno pri istih zadevah bolj izpostavljamo negativno kot pozitivno plat. Zato premišljujem, da bi vi, spoštovane bralke in bralci, v posebni rubriki »starost je lepa«, denimo v petih točkah zapisali, zakaj je starost lepa. Ugotovitve bi bile lahko tudi šaljive, saj se radi nasmejimo, čeprav na svoj račun; poleg tega pa je tudi res, da je v vsaki šali pol resnice. No, pa bom povedala eno šaljivo z mojega zelnika: ko sem se vrnila z daljšega sprehoda po manj obljudenem območju na Pašmanu, se je mož razjezil, da mu povzročam skrbi, ker za ženske ni varno, da same hodijo po samotnih poteh. Pa sem mu odgovorila, da bi se mi kaj takega, na kar namiguje, lahko zgodilo, če bi bila mlada. On pa: »Saj se ti od zadaj ne vidi.« Ker jeza škoduje, sem se raje nasmehnila, čeprav bolj kislo.
V življenju je pač tako, da moramo dostikrat ugrizniti v kislo jabolko, pomembno pa je, da zaradi tega ne izgubimo optimizma. In da ima naše življenje svoj smisel. Z mislijo o smislu svojega življenja se bolj ukvarjamo, ko smo starejši, saj je tedaj to pomembna spodbuda za aktivno življenje. Vsako življenje ima sicer svoj smisel, za veliko ljudi pa je smiselno, če so lahko koristni bodisi za svoje bližnje, za širšo družbo ali pa za oboje. Zaradi razmer, v katerih živimo, so vse glasnejše prošnje in priporočila, da bi se še več starejših vključilo v organizirano prostovoljstvo in tako pomagalo čedalje večjemu številu ljudi, ki so v stiski. Stisko lahko povzroča tudi osamljenost, ki jo je med starejšimi v mestih, precej več kot na podeželju. Zasluge za to imajo predvsem kmečke ženske, ki poleg vsega drugega naredijo veliko tudi za ostarele družinske člane in za druge krajane.
O pomembni družbeni vlogi kmečkih žena tokrat pišemo ob mednarodnem dnevu kmetic, ki je 15. oktobra. Konec tega meseca pa bo tudi državni praznik dan reformacije. V pogovoru z dr. Markom Kerševanom preberite, v čem se razlikujeta in v čem sta si podobna katoliška in protestantska vera. Sociolog relije tudi ugotavlja, da se papež Frančišek v marsičem ravna po značilnostih protestantizma. Če vsaj malo spremljamo, kar oznanja in za kar si prizadeva, lahko vidimo, da je res luč, ki nam daje upanje in da bomo, če ga bomo upoštevali, prišli iz črnega tunela, v katerem smo se znašli zaradi nenasitnosti in nehumanosti krutih neoliberalcev.

Vaša urednica
Marinka Levičar

Kazalo

Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo O pravici do dodatka za pomoč in postrežbo je med upokojenci precej vprašanj, zato bo dobrodošla podrobnejša seznanitev, pod kakšnimi pogoji jo je mogoče uveljaviti, kakšen je postopek, kolikšni so zn

Pokojnina ali dejavnost Sočasno prejemanje pokojnine in delo ali opravljanje dejavnosti po 1. januarju 2014 ne bo več možno. Zato morajo vsi, ki jih zadeva ta nova zakonska določba, do konca leta sporočiti ZPIZ, kakšen bo nj

Vaša svetovalka – mag. Milena Paulini - oktober 2013 Uživanje družinske pokojnine študentov Bralko M. L. iz Štajerske zanima, ali je njen nečak, ki ima psihične težave, še upravičen do družinske pokojnine, saj zaradi bolezni ni opravil predpisanih štud

Vaš svetovalec – Mag. Janez Tekavc – oktober 2013 Sajenje dreves ob meji Sosed je na mejo z bralkino parcelo posadil več dreves, tako da so od nje oddaljena od enega metra pa le do kakih deset centimetrov. Bralko zanima, kakšen je pravilen odmik drev

Vaš svetovalec – Dušan Bavec – oktober 2013 Zaposlovanje starejših delavcev lahko stane manj Bralec piše, da je zaposlen pri zasebnem delodajalcu, ki veliko daje na upoštevanje vseh veljavnih predpisov tako s področja varnosti in zdravja pri

Vaš svetovalec – mag. Boštjan J. Tursk Zdravljenje v tujini Bralka se oktobra odpravlja na zdravljenje v Nemčijo, na zahteven poseg na ledvicah, ki ga v Sloveniji (še) ne počno. Zanima jo, ali ima po zakonu pravico do kritja stroškov takeg

Rangusovi - zgodba o mlinu in ajdi V Dolenjem Vrhpolju pri Šentjerneju imajo Rangusovi že sto eno leto v lasti mlin. Vse do druge svetovne vojne je bilo tam okoli 18 mlinov, ki so mleli tudi za kmete s Hrvaške, zdaj pa deluje le še Ran

Računalnik ne grize! Helena Prinčič iz Nove Goric se je z računalnikom prvič srečala pri sedemdesetih letih. Zdaj pa jo najhitreje dobiš, če ji pošlješ elektronsko pošto. Z njeno motivacijo se lahko poistovetijo mnogi sta

Angelca živi z ljudsko pesmijo … Obraz ji zažari, zasvetijo se ji oči, ko spregovori o naši narodni in ljudski pesmi in o ljudskih pevkah Predicah, ki jih pri kamniškem društvu upokojencev vodi že enajsto leto. »Pela in požvižgaval

V starih oblačilih skozi moderne čase Na etnografskih prireditvah po Sloveniji vse pogosteje srečujemo ljudi, oblečene v obleke, ukrojene kot tiste pred pred sto in več leti, pa tudi take, ki so jih nosili domačini ob praznikih ter kot de

Ivančeva tovarna pomemben del sodraškega suhorobarstva »V tej hiši sredi Sodražice, ki jo prikazuje pokončna razglednica iz leta 1906, je moj stari oče Evgen Ivanc (pred vhodom stojita z ženo Frančiško) leta 1895 odprl obrtno delavnico za pletenje žičnih

Dediščina Slovenskih goric Cerkvenjak v Slovenskih goricah ima slikovito lego na razglednem slemenu nad Pesniško in Ščavniško dolino. Območje je bilo naseljeno že v predzgodovini, o čemer pričajo najdene rimske gomile ter drugi

Erazem Predjamski Erazem Predjamski je bil nadvse pogumen kranjski vitez, ki se je izkazal v številnih bojih, še posebej s Turki. Rad se je bojeval tudi s plemiči bližnje in daljne okolice, saj je bil srborit mož. Njeg

S karikaturo nad okupatorja Karikaturist, satirik in ilustrator Hinko Smrekar je ena najizrazitejših likovnih osebnosti na Slovenskem. Uvršča se med začetnike slovenske grafike. Med številnimi stvaritvami naj omenimo ilustracije

Srbenje – pogosta posledica suhe kože Neprijetno in dolgotrajno srbenje je pogosta težava starejših ljudi. Praskanje prinese le prehodno olajšanje, zato je treba odkriti pravi vzrok srbenja. Teh pa je precej. Pri starejših ljudeh je po

Kaj nam o našem zdravju povedo številke? Zdravja res ni mogoče izražati zgolj s številkami, kljub temu pa nam kanček statistike lahko pomaga razumeti, kaj se dogaja z organizmom, kaj mu škoduje in kaj prija ter v kakšni kondiciji smo, katere

Ne podcenjujmo ustnega zdravja Zdravje ust neposredno vpliva na stanje vsega telesa in ima pomembno vlogo pri kakovosti našega življenja. Zobozdravnika Matej Pirtovšek in Sebastjan Perko, ustanovitelja centra Ustna medicina v Ljubl

Kri potrebuje železo Slabokrvnost ali anemija je najpogostejša krvna motnja, pomeni pa zmanjšano število rdečih krvnih telesc in hemoglobina v krvi. Pomanjkanje hemoglobina povzroča slabšo resorbcijo življenjsko pomembnih

Z elektromagnetnimi valovi nad impotenco Motnje erekcije zdravimo na več načinov. Na prvem mestu so zdravila, kadar pa tiči vzrok za erektilno disfunkcijo v žilnem sistemu, je učinkovita najsodobnejša metoda zdravljenja z elektromagnetnimi v

»Sem zadovoljen s seboj?« Dopovedujte si: »Sem dragocen, ker sem. Vreden sem preprosto zato, ker živim.« Tako nam svetujejo psihoterapevti. Dragi bralci! Preden boste prebrali ta prispevek, poskusite iskreno odgovoriti na n

Iz svetovalnice oktober 2013 Spremi njamo lahko samo sebe Naročnica, ki je prišla na svetovanje, je stara 60 let in z možem sta že pet let v pokoju. Njuno življenje pa se obrača drugače, kot sta ga bila navajena v obdobju, ko sta

Okrepimo notranje organe Ob mišicah, ki jih krepite ob vajah, predstavljenih v naši reviji, je dobro, da se vsaj enkrat načrtno posvetimo tudi notranjim organom. S pomočjo mišic trupa in medeničnega dna jih bomo okrepili. Naj

Kratki zdravstveni novički – oktober 2013 Znižajte škodljivi holesterol Cardiomed je stoodstotno naravni pripomoček za dietetsko uravnavanje holesterola. Z učinkovitimi omega-3 kislinami, fosfolipidi, antioksidanti in holinom v treh mesecih

Zamrzovanje in sušenje po domače Zamrzovanje je najboljši način konzerviranja živil, če ga le opravimo brezhibno, saj tako živilom najbolj ohranimo kakovost in hranilne snovi. V živilski industriji uporabljajo drage postopke, kjer so

Če vam ni za meso, jejte več stročnic Kdor ne mara mesa, ki je najosnovnejši vir beljakovin za naše telo, ga lahko v veliki meri nadomesti z rastlinskimi viri beljakovin, a popolnoma nikoli. Znanstveno utemeljena je trditev, da moramo lju

Čas za kostanj! Prvotna domovina pravega kostanja sta Mala Azija in Sredozemlje. Nekatere najboljše sorte kostanja (maroni) prihajajo iz Italije, južne Francije, Španije, Portugalske in Turčije. Tudi pri nas dobro us

Sadje - za ohranjanje zdravja in vitkosti Sadje je zelo koristno za naše zdravje, a se tega premalo zavedamo. Zato si ga vsaj v jeseni, ko nas narava najbolj bogato obdaruje z njim, privoščimo čim več. Jabolka. Polno je različnih vrst sad

Recepti oktober 2013 Bučkin kolač z limonovim oblivom Pečico segrejemo na 180 stopinj. Model namastimo in pomokamo. Potrebujemo 300 g naribanega bučnega mesa, uporabimo lahko grobo naribane bučke ali buče – slednje olup

Očarljiva južna Švedska Švedska me je hitro prevzela. Še posebno, ko sem zapustil večja mesta na jugu in zapeljal v neskončne gozdove ter med številna jezera. Marsikje je mogoče prenočiti kar v kampu. Tudi če nimate svojega

Gorski raj v »preddverju« Kamniških Alp Vrh Korena je veličasten razglednik v južnem prečnem grebenu Kamniških Alp, ki se razteza od Kokrskega sedla prek Kalškega grebena do Krvavca. Manjka mu le meter, pa bi bil dvatisočak. S prekrasnega r

Ne le krizanteme in žefrani V teh tednih bomo pogosteje kot sicer usmerili korak na pokopališče in v spoštljivem spominu na preminule bomo urejali gomilo. Časa je še dovolj, da poskrbimo za dostojno zasaditev, za okrasitev zadnj

Ne zasajajte mačeh, sadite vijolice! Čas, ko se sonce utrujeno plazi čez vrhove streh, da še komaj uspe osušiti jutranjo roso, je tudi spomin na nekoč cvetoče gredice, nasade in korita s pročelij naših domov. Poletno cvetje je izgubilo s

Urejen dom za dobro počutje in varno bivanje Bivališče urejamo zase, zato naj bo oprema izbrana in razporejena po naših potrebah in navadah. Na prvem mestu sta udobje in varnost. Premišljeno izkoristimo prostor, da ostane prostoren, zračen in pr