Pokojnina ali dejavnost
Sočasno prejemanje pokojnine in delo ali opravljanje dejavnosti po 1. januarju 2014 ne bo več možno. Zato morajo vsi, ki jih zadeva ta nova zakonska določba, do konca leta sporočiti ZPIZ, kakšen bo njihov status (ali bodo upokojenci ali zavarovanci). Če tega ne bodo storili, ne bodo več prejemali pokojnine.
Tako kot prejšnji zakon tudi novi določa, da uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije vnovič začne delati ali opravljati dejavnost, znova pridobi status zavarovanca, odvisno pač od vrste aktivnosti, z istim dnem pa se mu ustavi izplačevanje pokojnine. Uživalcem starostne pokojnine pokojnina »miruje«, medtem ko invalidski upokojenci za vselej zgubijo pravico do pokojnine.
Vsi prejemniki pokojnin, upokojeni po predpisih, veljavnih v minulih obdobjih, ki še vedno opravljajo delo ali dejavnost, na podlagi katere bi sicer pridobili status zavarovanca (delavca v delovnem razmerju, samozaposlene osebe, družbenika, kmeta) ter hkrati prejemajo celotno pokojnino, se bodo morali do novega leta odločiti:
?- ali za vnovičen vstop v obvezno zavarovanje in prenehanje izplačila pokojnine,
?- ali za prenehanje opravljanja dosedanjega dela ali dejavnosti,
?- ali za časovno omejen obseg dosedanjega dela ali opravljanja dejavnosti in temu primerno zmanjšano izplačilo pokojnine.
Vsem tistim uživalcem pokojnine, ki do konca leta svojega statusa ne bodo tako uredili, bo zavod po uradni dolžnosti ugotovil, da imajo od 1. januarja 2014 naprej status zavarovanca in jim bo zato prenehal izplačevati pokojnino. Še prej pa bo vsem, pri katerih obstaja verjetnost dvojnega statusa, poslal pisno obvestilo, da se odločijo, kako naprej.
Možni so sorazmerni deli pokojnine
ZPIZ-2 omogoča večjo zakonsko prožnost pri odločanju za izrecno dovoljeno dvojnost statusa uživalca pokojnine in zavarovanca in širi krog oseb, ki jih zadeva. Uživalec pokojnine se namreč lahko odloči za delo v sorazmernem delu polnega delovnega časa ali za opravljanje dejavnosti v določenem delu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega zavarovalnega časa. V tem primeru je kljub pridobitvi vnovičnega statusa zavarovanca upravičen do izplačila sorazmernega dela pokojnine. Možni sorazmerni deli so odvisni od dolžine časa, v katerem ima uživalec pokojnine spet status zavarovanca. Spodnja meja je štiri ure na dan ali 20 ur na teden za zavarovance, ki vstopajo v delovno razmerje, in polovica polnega zavarovalnega časa, to je od 20 do 24 ur na teden za zavarovance, ki opravljajo drugo dejavnost. Takemu uživalcu se še naprej izplačuje polovica pokojnine. Če zavarovanec dela pet ur na dan ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur na teden, se mu izplačuje 37,5 odstotka pokojnine; če dela šest ur na dan ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur na teden, se mu izplačuje 25 odstotkov pokojnine; če pa dela sedem ur na dan ali je zavarovalni čas od 35 do 39 ur na teden, pa se mu izplačuje 12,5 odstotka pokojnine. Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnevom vnovične pridobitve statusa zavarovanca. Upravičenec do sorazmernega dela pokojnine lahko zahteva spremembo višine izplačila sorazmernega dela, če se spremeni število ur opravljanja dela ali dejavnosti. V takem primeru se mu sorazmerni del določi na novo, izplačuje pa od prvega dne naslednjega meseca po spremembi.
ZPIZ-2 dopušča dvojni status zavarovanca in uživalca pokojnine, ki pa nima nobenega vpliva na višino pokojnine, le uživalcu družinske ali vdovske pokojnine, ki se prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (si plačuje prispevke za to zavarovanje).
Izjema- starejši kmetje
Samo uživalec pokojnine, ki vnovič začne opravljati drugo dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji kljub temu, da njegov dohodek iz te dejavnosti skupaj z dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj za obvezno zavarovanje na tej podlagi, pa lahko še naprej prejema celotno pokojnino, če je na dan začetka opravljanja take dejavnosti starejši od 63 let.
