Vaš svetovalec – Mag. Janez Tekavc – oktober 2013
Sajenje dreves ob meji
Sosed je na mejo z bralkino parcelo posadil več dreves, tako da so od nje oddaljena od enega metra pa le do kakih deset centimetrov. Bralko zanima, kakšen je pravilen odmik dreves od meje in kaj lahko naredi.
Drevo je mogoče posaditi na mejo le s soglasjem lastnikov sosednih parcel, ki si delijo mejo. Če je drevo posajeno soglasno, šteje kot nekakšno mejno znamenje, lastnika sosednjih zemljišč pa si na polovico razdelita plodove. Če drevo ni posajeno s soglasjem, lahko sosed, ki se ni strinjal z zasaditvijo drevesa, zahteva njegovo odstranitev. Pa tudi če je bilo posajeno s soglasjem, lahko sosed zahteva, da se drevo odstrani, ker ga ovira. V tem primeru se drevo odstrani na stroške soseda, ki je zahteval odstranitev, v prvem primeru (zasaditev brez soglasja soseda) pa stroške odstranitve nosi sosed, ki je drevo zasadil samovoljno.
Če je drevo posajeno nekoliko stran od meje, je last lastnika zemljišča, na katerem je. Sosed praviloma ne more določiti lastniku zemljišča, kako daleč stran od meje naj zasadi drevo, vendar pa ima kasneje pravico zahtevati odstranitev česarkoli, kar posega na njegovo zemljišče. Sosed ima tako pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, in korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine. Vendar mora, preden začne žagati vej ali izkopavati korenine, opozoriti lastnika drevesa, da ga motijo in mu določiti rok, v katerem naj jih odstrani na svoje stroške. Poziv je treba izročiti v pisni obliki ter s priporočeno pošto in povratnico. Če se lastnik drevesa ne odzove in vej in korenin ne odstrani, lahko lastnik sosednjega zemljišča sam požaga vse veje in korenine, ki segajo čez mejo. Ta ureditev ne velja le v primeru, da je s predpisi določeno drugače (denimo zaradi varovanja naravne dediščine in podobno) ali če gre za drevesa v gozdu. Celo plodovi, ki padejo s takega drevesa, so last lastnika nepremičnine, na katero so padli.
Če drevo le zaradi svoje sence, vlage ali drugih vplivov moti lastnika sosednjega zemljišča, vendar pa ne sega čez mejo, pa mora lastnik sosednjega zemljišča na sodišču zahtevati odstranitev drevesa. Če sodišče ugotovi, da drevo prekomerno posega v pravice lastnika sosednjega zemljišča, odredi odstranitev motečega drevesa.
Doplačevanje domske oskrbe
Bralkina mama je odšla v dom. Sklenila je pogodbo o nadstandardni nastanitvi in številnih dodatnih storitvah. Denarja pa sama nima niti za pokrivanje standardne oskrbe. Svoje premoženje je prepisala na drugo hčer, center za socialno delo pa zdaj zahteva, da večino sredstev za dom prispeva bralka. Bralko boli krivičnost take ureditve.
S predpisi je določeno, da je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Te dolžnosti ni le v primeru, če starš v času otroštva ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do otroka. Če je otrok več, so ti skupaj dolžni preživljati starše, pri čemer se ta dolžnost razdeli mednje po njihovih zmožnostih in tudi po tem, koliko je bil kdo deležen skrbi in pomoči staršev. Če obstaja tudi sozakonec, je prav tako dolžan prispevati k stroškom.
Center za socialno delo je tako dolžan pri razdelitvi stroškov upoštevati tako to, koliko sredstev ima posamezen otrok, kot tudi, kaj so starši (ali tisti od staršev, ki ga zadeva preživljanje) storili za otroka. Pomembna sta oba kriterija. Če bralka meni, da razdelitev stroškov ni pravilna, se lahko zoper odločbo centra za socialno delo pritoži, če je še čas. Če pa so se razmere od izdaje odločbe spremenile, pa lahko zahteva izdajo nove odločbe, ki bo upoštevala zdajšnje stvarne okoliščine.
Ker se dolžnost preživljanja praviloma določi po potrebah upravičenca in materialnih ter pridobitnih zmožnostih zavezanca (bralke in njene sestre), si bralkina mama ne more kar sama izbirati, kaj vse bi rada, pač pa mora pri tem upoštevati, kakšna sredstva ima sama in koliko ji hčerki lahko prispevata k preživljanju. Če si je bralkina mama omislila zelo nadstandardno nastanitev in oskrbo s kopico dodatnih storitev, lahko bralka odkloni plačilo, in sicer tako, da vloži pritožbo zoper odločbo ali zahteva znižanje višine preživljanja, ki ga mora nuditi. V skrajnem primeru bo o tem moralo odločiti sodišče, če bo mama vztrajala pri vseh svojih zahtevah, bralka pa jih ne bo mogla izpolnjevati.
