Čas za kostanj!
Prvotna domovina pravega kostanja sta Mala Azija in Sredozemlje. Nekatere najboljše sorte kostanja (maroni) prihajajo iz Italije, južne Francije, Španije, Portugalske in Turčije. Tudi pri nas dobro uspeva. Ozke, grobo nazobčane suličaste liste zagledamo že od daleč, jeseni pa zagotovo ne bomo spregledali bodičastih "ježkov", ki obdajajo temno rjave plodove.
Kostanj je visoko kaloričen in vsebuje do 45 odstotkov škroba, ki se pri praženju delno spremeni v sladkor. Vsebuje zelo malo maščob, kakih pet odstotkov beljakovin, bogat je z vitamini skupine B, predvsem B6, v njem pa je tudi nekaj vitamina A in C. Kostanj vsebuje še folno kislino in precej mineralov, predvsem fosfor, magnezij, kalcij in kalij. Sto gramov kostanja ima približno 250 kalorij, kuhan pa precej manj, blizu 170 kalorij. Zaradi bogate prehranske vrednosti je primerno živilo za vse, še posebno za telesno aktivnejše.
Kostanj najpogosteje uživamo pečenega ali kuhanega, uporaben pa je še za marsikaj: za moko, kostanjev pire in polento, kot dodatek jedem ali za izvrstne slaščice od štrukljev, tort pa do sladoleda. Dobro se poda tudi k mesu, v Angliji denimo ni pravega Božiča brez tradicionalnega purana, napolnjenega s kostanjem. Ponekod iz kostanjevih listov z dodatkom citronske kisline pripravljajo napitek, ki ga pijejo namesto pravega čaja. Iz zmletega in praženega kostanja pa pripravljajo kavni nadomestek. Kostanj je najbolje uporabiti takoj, mogoče pa ga je zamrzniti – svežega ali kuhanega.
Kostanj je uporaben tudi v zdravilstvu, posušene ali sveže liste uporabljajo za poparke ali obkladke. Pomagajo lajšati težave pri bronhitisu in oslovskemu kašlju, lubje je uporabno pri prebavnih motnjah in driski, seme pa je v pomoč proti slabokrvnosti. Zelo kakovosten je tudi kostanjev les, ki ga uporabljajo zlasti za električne drogove, železniške pragove in vinogradniške kole.
Starinska kostanjeva torta
V malo tople kave damo pet reber velike jedilne čokolade, da se zmehča. Dodamo 280 gramov kuhanega, olupljenega in pretlačenega kostanja. Posebej penasto umešamo osem rumenjakov, dve celi jajci in 210 gramov drobnozrnatega sladkorja. Dodamo kavo z zmehčano čokolado, pretlačen kostanj in žlico domačega orehovca. Dobro zmešamo. Stepemo sneg iz osmih beljakov, ko je napol stepen, dodamo žlico sladkorja. Sneg beljakov nežno vmešamo v maso za torto. Tortni model namažemo z maslom, posujemo z moko in vanj vlijemo zmes. V pečici, ogreti na 175 stopinj, pečemo torto eno uro, po potrebi jo proti koncu pokrijemo s papirjem, da se na zgornji strani ne zažge. Ko je pečena, počakamo, da se ohladi, in jo vzamemo iz pekača. Šele naslednji dan jo razrežemo na tri plasti. Nadev pripravimo tako, da v lončku segrejemo deciliter mleka z vrečko vanilin sladkorja, dodamo 125 gramov pretlačenega kostanja in tri rebra naribane jedilne čokolade. Zmešamo, odstavimo in počakamo, da se ohladi. Penasto zmešamo 100 gramov masla in 100 gramov sladkorja v prahu ter dobro zmešamo s prvo maso. Nadev namažemo v dveh plasteh, po vrhu in ob straneh pa torto premažemo s čokoladnim prelivom.
