V starih oblačilih skozi moderne čase
Na etnografskih prireditvah po Sloveniji vse pogosteje srečujemo ljudi, oblečene v obleke, ukrojene kot tiste pred pred sto in več leti, pa tudi take, ki so jih nosili domačini ob praznikih ter kot delovna oblačila v času pred obema vojnama. V glavnem so to oblačila, izdelana v zdajšnjem času, vendar po raziskavah in še redko ohranjenih modelih, ki jih raziskujejo etnografi.
Dr. Marija Makarovič je svoje raziskave in narisane ali fotografirane ter podrobno opisane modele objavila v knjigi Oblačilna kultura v Zgornji Savinjski dolini. Svoje znanje je dodal tudi dr. Bogdan Knific, ki je v okviru dejavnosti Javnega sklada kulturnih dejavnosti Slovenije ter osebnega interesa svoje izkušnje širil v različne kraje. V Zgornji Savinjski dolini je to navezavo koristno uporabila modna šivilja in kreatorka kostumov »iz babičine skrinje«, Helena Trobentar.
Ob obisku v njenem ateljeju smo izvedeli skoraj vse o mojstrstvu izdelovanja starih krojev in oblačil. Zgodba njenega življenja je trdo delo, izobraževanje, raziskovanje in ljubezen do te umetnosti ali obrti, kot rada pravi sama.
Helena Trobentar je bila rojena v Lučah ob Savinji. Izučila se je za šiviljo, nato pa za tekstilno kreatorko. Pridobila je tudi mojstrsko diplomo, kar ji omogoča, da lahko tudi poučuje na svojem področju. V Kamniku se je več kot 30 let ukvarjala z izdelovanjem oblačil po meri, poleg tega pa tudi izobraževala druge šivilje. Pred leti sta se s hčerko Barbaro odselili nazaj v bližino rodnega kraja, v Ljubno ob Savinji. Zadnjih osem let se intenzivno ukvarja z ohranjanjem in obujanjem oblačilne kulturne dediščine, predvsem tiste v Zgornji Savinjski dolini. Vse kostume tudi sama izdeluje, saj ima certifikat Obrtne Zbornice Slovenije.
Je njeno delo umetnost ali obrt? Dejala nam je, da je lahko prvo in drugo. »Sama raje uporabim izraz dober rokodelec, saj gre prek rok šivilje vse od zamisli do končnega izdelka. Med obrtništvom in umetnostjo je na našem področju še veliko dilem, kajti od čistega umetniškega ustvarjanja v oblačilni stroki ni mogoče preživeti.«
Helena Trobentar je izdelala že več tisoč starodavnih krojev oblačil, pretežno podeželskih, pa tudi več kot 30 pravih kostumov, vsega pa sploh ne šteje več. »Oblekla« je dve otroški folklorni skupini, prvo iz Kamnika in drugo z Ljubnega. Pripravila je tudi kostume za veseloigro Ohcet bo in poskrbela za vse scenske detajle, ki zagotavljajo avtentično okolje iz časov pred skoraj sto leti.
Kot pravi, so ji najbolj pri srcu najelitnejši zgornjesavinjski kmečki pražnji kostumi, ki se po vaseh razlikujejo, kar ji omogoča, da oblačilom dodaja nekaj sodobnosti. A je na prvem mestu ohranjanje izvirnosti in pristnost modelov, saj je to njena zaveza. V sodelovanju z dr. Bojanom Knificem namerava nadgraditi raziskavo o oblačenju kmečkega prebivalstva Zgornje Savinjske doline. Energije ima še dovolj, s hčerko Barbaro, s katero spet živita in ustvarjata v teh lepih krajih, pa sta tudi že pravi tim.
