Dediščina Slovenskih goric

Zgodbe | okt. '13

Cerkvenjak v Slovenskih goricah ima slikovito lego na razglednem slemenu nad Pesniško in Ščavniško dolino. Območje je bilo naseljeno že v predzgodovini, o čemer pričajo najdene rimske gomile ter drugi znanilci davnih časov. Vzoren čut za dediščino rojstnega območja ima Feliks Rajh, ki je v Cerkvenjaku uredil muzejsko zbirko.

V Cerkvenjaku je bil mnogim mladim za zgled učitelj Vlado Lorber (1908-1986). V krajevnem šolskem poslopju je uredil zbirko starin in s poklicnimi arheologi izkopaval ostanke neolitskega človeka ter Rimljanov v teh krajih.
Lorber je bil doma z Adrenskega vrha, ki se vije po gričevju nedaleč od Cerkvenjaka. Tu je leta 1938 ob širitvi ceste ob svoji hiši naletel na ohranjeno ognjišče, ob katerem je ležalo več kamnitih sekir in glinenih posod. Leta 1958 je v bližini z arheološkimi izkopavanji nadaljeval Stanko Pahič, takratni kustos arheološkega oddelka mariborskega muzeja. Odkril je novo ognjišče z obilico kamnitega orodja in glinastih posod.
Vlado Lorber je bil vzornik tudi prizadevnemu zbiratelju etnografskih in drugih starin Feliksu Rajhu. Podjetni kovinostrugar je kupil nekdanjo vilo trgovca Vlada Tušaka, jo obnovil in v njej uredil muzejsko zbirko. Tudi zgradba sama je posebna, v njej pa je hranjenih kakih tisoč zgodovinskih dragocenosti: staro pohištvo, slike, fotografije, glasbila, orožje, pa številni gospodinjski pripomočki ter manjši stroji, razstavljenega je nekaj trgovskega inventarja pa rodbinske slike in pohištvo. Sicer pa je v zbirki iz dneva v dan več predmetov, zato lastnik ureja še dodatne prostore. Za njim je veliko let prizadevnega zbiranja.

Živahna kulturno-prosvetna dejavnost
Popotniki se v Cerkvenjaku radi ustavljajo. V začetku predzadnjega stoletja se je tu skozi s kočijo vozil ali pa pešačil k Sv. Juriju ob Ščavnici naš znani pisatelj Ivan Cankar. Pol leta je namreč živel v bližnji Sv. Trojici v Slovenskih goricah pri pisatelju Lojzu Kraigherju in bentil spričo tamkajšnjih blatnih poti.
V zaselkih Andrenci in Čagona sta nekoč stala tako imenovana strelska dvorca, ki sta služila sta obrambnim namenom, saj so bile hiše postavljene po slikovitih holmih in po zatišnih dolinah.
V Cerkvenjaku je bilo od nekdaj zelo razgibano vaško kulturno-prosvetno življenje. Domiselni krajani so igrali ljudske igre, obujali stare običaje. Imeli so večjo skupino tamburašev in ljudskih godcev. Sledi omenjanega hrani tudi Rajhov muzej.
Zadnja leta posvečajo v občini Cerkvenjak vedno več skrbi predstavljanju tukajšnjih naravnih in kulturnih zanimivosti. Med drugim so uredili sprehajalno Klopotčevo učno pot, ki se vije po cerkvenjaškem gričevju in po dolini Andrenskega potoka. Tukajšnjo kulturno in naravno dediščino lahko pohodniki spoznavajo na petnajstih postajah. Med njimi sta to Rajhova muzejska zbirka in farna cerkev, ki se postavlja s poznogotsko arhitekturo, saj je bila pozidana sredi šestnajstega stoletja. Ob zadnji obnovi te cerkve, ki je posvečena sv. Antonu, so odkrili 450 let staro fresko.

Urejajo arheološki park
Mimo Cerkvenjaka je nekoč vodila rimska cesta iz rimske Poetovije proti
Lipnici v Avstriji ter v Panonsko nižino proti rimski Savariji. Na prisotnost Rimljanov na tem območju pričajo številne rimske gomile. Dve večji rimski gomilni grobišči sta v razložnem naselju Brengova. V Zorkovem in Anželovem gozdu jih je več kot trideset, sicer pa je v Slovenskih goricah ohranjenih več kot petsto rimskih gomil.
Doslej pa v bližini gomil niso našli ostankov bivališč Rimljanov. V zaselku Türnovž, ki leži v Spodnji Brengovi in mu domačini pravijo Türnož, naj bi po legendi stala cerkev sv. Uršule. Postavljena naj bi bila na močvirnih tleh in se je sčasoma pogreznila zaradi teže.
V Anželovem gozdu v Brengovi nastaja arheološki park. Med rimskimi gomilami je speljana sprehajalna pot. Pokrita lesena stavba služi obiskovalcem za prikaz rimskih pogrebnih običajev. Na ogled sta rekonstruirani gomili, katerih grobni jami sta obloženi s tako imenovanim školjčnim kamnom, ki je v davnini nastal v usedlinah Panonskega morja. Ta kamen so uporabljali Rimljani za utrjevanje cest in za temelje hiš.
Informacije:
Feliks Rajh, Brengova 45 A, 2236 Cerkvenjak, tel.: 02 7035 160,
Gostišče pri Antonu, 2236 Cerkvenjak, Tel.: 02 7034 290, 7034 426.