Erazem Predjamski

Zgodbe | okt. '13

Erazem Predjamski je bil nadvse pogumen kranjski vitez, ki se je izkazal v številnih bojih, še posebej s Turki. Rad se je bojeval tudi s plemiči bližnje in daljne okolice, saj je bil srborit mož.
Njegova junaštva so ga pripeljala na dvor, kjer je postal stotnik cesarske telesne straže. Toda prav na tem mestu se je začela njegova nesreča. Ob neki priložnosti se je Erazem sprl z maršalom Pappenheimom, ker naj bi ta žalil spomin na njegovega najboljšega prijatelja Andreja Baumkircherja, nekaj let pred tem obglavljenega voditelja štajerskih upornikov. Ker Pappenheim ni hotel preklicati svojih besed, ga je Erazem izzval in v dvoboju ubil. Zato so ga zaprli in obsodili na smrt, vendar mu je uspelo pobegniti iz ječe. Zatekel se je na rodbinski grad Jamo pri Postojni, kjer ga je doletelo izobčenje in za njim je bila razpisana tiralica, zaradi česar se je bil prisiljen preživljati z ropanjem okoliških prebivalcev, bojda predvsem plemičev in bogatih trgovcih, ki so po bližnji trgovski poti potovali proti morju. Poleg tega se je povezal s kraljem Matjažem in pomagal njegovi vojski, ki je leta 1483 divjala po Kranjskem in Krasu.
Glas o Erazmovih hudodelstvih je prišel do cesarja Friderika, zato je tržaškemu glavarju Gašperju Ravbarju ukazal, naj dobi Erazma živega ali mrtvega. Po dolgotrajnem poizvedovanju je Ravbar odkril vitezovo roparsko gnezdo in ga začel oblegati, da bi Erazma in njegove tolovaje z lakoto prisilil k predaji, saj gradu v pečini ni bilo mogoče osvojiti. Lakota pa nikakor ni hotela zlomiti oblegancev. Še več, Erazem je dal pozimi Ravbarjevim vreči v globino kar vsega vola s kožo vred, za veliko noč pa še nekaj živih koštrunov.
Ravbarja je celo vabil v grad na gostijo, da bi se na lastne oči prepričal, kako mu ničesar ne manjka. Kar je bilo tudi res, saj je iz gradu vodil skriven rov, ki je omogočal preskrbo s hrano in razkošno življenje. Toda Erazem je naredil napako. Glavarju je namreč poslal služabnika s košarico svežega sadja, čemur se spodaj niso mogli načuditi. Spet drugič ga je obdaroval z lepimi ribami. Služabnik je še večkrat prišel v Ravbarjev tabor in glavarju je z bogatimi obljubami naposled le uspelo kupiti njegovo zvestobo Erazmu.
Ko se je služabnik vrnil v grad, je z ruto skrivaj označil mesto, kamor je njegov gospodar hodil na potrebo. Tja so oblegovalci namerili svoje topove in ustrelili ob dogovorjenem znamenju, ko je sluga posvetil z lučjo. Kamenje, ki ga je odkrušila krogla, je ubilo Erazma, izdajalec pa je odprl grajska vrata in zmagovalcem pokazal skrivni prehod, ki je omogočal tako dolgo kljubovanje obleganih.
Okoliški podložniki so pod lipo, ki jo je ob bližnji cerkvici zasadil sam Erazem, pokopali zadnjega kranjskega roparskega viteza in ducat njemu zvestih mož.
Viri: po Janezu V. Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske