Zgaga, refluks in druge želodčne težave
Prazniki prinesejo prijetno razpoloženje, darila, prazne denarnice, razloge za druženje in dober izgovor za pretiravanje pri hrani in pijači. Ko se telo temu upre, se zbudimo z bolečinami v želodcu in če jih ne jemljemo resno, se lahko razvijejo tudi v kaj hujšega.
Želodčna kislina je normalna snov v želodcu in želodčna sluznica je prilagojena tako, da ji v normalnih količinah in okoliščinah ne škoduje. Če pa je kisline preveč ali če so obrambne sposobnosti sluznice zmanjšane, se pojavijo bolečine v želodcu. Prihajajoči prazniki z obilico težke hrane in pogostim nazdravljanjem so tako rekoč neločljivo povezani z njimi. Dolgotrajno izpostavljanje želodca pripelje do vnetja želodčne sluznice (gastritisa), rane na želodcu ali celo do življenjsko nevarnih krvavitev iz prebavil.
Dejavniki tveganja za nastanek gastritisa so zdravila iz skupine nesteroidnih antirevmatikov (najpogosteje predpisani analgetiki za bolečine v križu), stres, okužbe, alkohol, kava in okužba z želodčno bakterijo Helicobacter Pylori. S to bakterijo je sicer okužena polovica svetovnega prebivalstva, a le nekaterim med njimi povzroča težave. Simptome gastritisa občutimo kot nelagodje ali kot bolečine v žlički, slabost, bruhanje, napihnjenost in izgubo apetita. Za postavitev diagnoze pogosto potrebujemo tudi pregled želodca z optičnim inštrumentom ali gastroskopijo. S to preiskavo je mogoče opraviti tudi test na okužbo z želodčno bakterijo.
Prekislo, premastno ali preslano škodi
Zaradi želodčne kisline je v želodcu vedno vsaj nekaj kisle vsebine. Kot rečeno, je sluznica želodca pred njo razmeroma dobro zaščitena, požiralnik, ki usta povezuje z želodcem, pa kisline ne prenaša dobro, saj ga prekriva drugačna sluznica. Da kisla vsebina ne zaide navzgor, skrbi mišica zapiralka, ki v želodec spušča hrano, preprečuje pa, da bi kisla vsebina prehajala nazaj v požiralnik. Kadar zapiralka svoje naloge ne opravi dobro, nas peče zgaga. Če gre za pogost in dolgotrajen stik želodčne kisline s požiralnikom, govorimo o refluksni bolezni požiralnika - GERB (gastro ezofagealna refluksna bolezen), pri kateri je zgaga le eden od možnih simptomov.
Težave pri refluksu (uhajanju kisle želodčne vsebine navzgor v požiralnik) občutimo kot pekoč občutek v žlički in za prsnico, kot pekoče bolečine v žrelu, kot zadah iz ust, kot pekoč jezik, neprijeten okus v ustih ali kot kronični kašelj. Če pekoče tiščanje za prsnico občutimo večino dni v tednu in težave popustijo po zdravilih zoper želodčno kislino, je diagnoza GERB še bolj verjetna, dokončno pa jo potrdi pregled zgornjih prebavil z optičnim inštrumentom skozi usta. Na nastanek GERB in z njim povezanih simptomov vplivajo zdravstveni dejavniki kot so kila požiralnika, prekomerno izločanje želodčne kisline in prepočasno praznjenje želodca. Številna zdravila, zlasti nesteroidni antirevmatiki poslabšajo težave ali jih celo povzročijo.
Življenjski slog lahko pripomore k razvoju bolezni z nepravilnim prehranjevanjem, kajenjem, preveliko telesno težo, nošenjem pretesnih oblačil in z ležanjem neposredno po jedi. Tudi izbor živil močno vpliva na pojavljanje simptomov. Na seznamu najbolj problematičnih so: kislo sadje in zelenjava, citrusi, jabolka, pomaranče, paprika, čokolada, kava, gazirane pijače, mastna hrana, začinjena hrana, čebula, česen, paradižnik, alkohol, orehi ... Torej v grobem vse, kar je poživilo, kar je prekislo, premastno ali preslano.
Samozdravljenje le za kratek čas
Bolečine po preobilnem obroku ali ob kratkotrajnih težavah lahko ublažimo sami z zdravili proti želodčni kislini. Brez recepta so nam na voljo antacidi, denimo hidrotalcid. ki neposredno nevtralizirajo kislino, imajo zelo hiter (le nekaj minut), a hkrati zelo kratkotrajen učinek. Nekateri H2 antagonisti, na primer ranitidin pa zmanjšujejo nastajanje želodčne kisline in potrebujejo več časa, da bi učinkovali. Samozdravljenje je primerno le za kratek čas, ob resnejših ali dolgotrajnih težavah pa je vsekakor nujen obisk pri zdravniku. Zdravnik s preiskavami izključi druge bolezni s podobnimi simptomi, predpiše najprimernejšo terapijo za daljši čas, ki omogoči celjenje poškodovane sluznice, ob težavah zaradi želodčne bakterije pa se odloči tudi za zdravljenje z antibiotiki. Včasih je treba zamenjati posamezna zdravila za zdravljenje drugih bolezni, ki vplivajo na delovanje želodca. Pomembno je tudi poskrbeti za spremembo življenjskega sloga, opustiti kajenje in pretirano uživanje alkohola ter problematičnih živil. Pri refluksu in pri GERB se je še zlasti treba izogibati prenajedanju, ležanju vsaj tri ure po obrokih in preveliki telesni teži.
Znaki za alarm
Nekatere nevarne bolezni se lahko skrivajo za podobnimi simptomi, kot jih povzročata refluks in gastritis, obilne krvavitve pa lahko neposredno ogrozijo naše življenje, zato ob pojavu nekaterih znakov nikakor ne smemo odlašati z obiskom pri zdravniku. Črno in smolasto blato, bruhanje krvi ali kavni usedlini podobne vsebine pogosto pomenijo krvavitev iz prebavil. Bolečine, ki jih poslabša telesni napor ali spremlja težko dihanje, so lahko znaki srčnega infarkta. Pozorni moramo biti tudi na nepojasnjeno hujšanje, zatikanje hrane in oteženo požiranje. Ob kakršnemkoli dvomu o vzroku za težave se je treba posvetovati z zdravnikom. Če pravočasno ukrepamo, so lahko težave obvladljiva in kratkotrajne. Dolgotrajno odlašanje ali površno upoštevanje navodil za zdravljenje pa pripelje do dolgotrajnih bolečin in včasih povzroči nevarne zaplete. Zmernost pri praznovanju sodi med dobro preventivo, da bomo v leto 2014 stopili brez trebušnih bolečin.
