Zdrave in vitalne tudi v zrelem obdobju
Ženske po 50. letu starosti so dandanes mladostne in vitalne; toda telo kljub temu šteje leta, ta pa prinašajo določene zdravstvene spremembe, ki jim je sodobna medicina sicer kos, če jih le pravočasno odkrije, pravijo strokovnjaki.
Na okrogli mizi o zdravju po 50. letu starosti, ki so jo pripravili v Krkinem zdravilišču Talaso Strunjan, so fiziatrinja Dragica Kozina, kardiolog Metod Prašnikar in ginekolog Aleksander Merlo razkrili celovit pogled na menopavzo in na možnosti za preprečitev tegob, ki pogosto spremljajo to obdobje. Po menopavzi se povečuje tveganje za nastanek nekaterih bolezni, saj se občuten upad ravni spolnih hormonov, zlasti estradiola kaže v nevrovegetativnih simptomih, uroginekološkem staranju, kardiovaskularnih boleznih in osteoporozi. Pogosteje se v tem obdobju pojavljajo povišan holesterol in krvni tlak, povečana telesna teža, sladkorna bolezen, srčno-žične bolezni ter rak dojk, materničnega vratu in debelega črevesa.
Hormonska terapija
Specialisti so opozorili še na nekaj manj izpostavljenih dejstev, ki uveljavljena stališča včasih postavijo »na glavo«. Ginekolog Aleksander Merlo je zavrnil pomisleke o hormonski terapiji, saj nobena raziskava ne potrjuje »ljudskega« prepričanja, da je nevarna za nastanek raka na dojkah. Meni, da strokovno izbrana hormonska terapija (ob rednem letnem ultrazvočnem pregledu) učinkovito izboljšuje kakovost življenja, vendar pa ne priporoča bioidentičnih hormonov, ki so prišli na evropski trg kot »hit«, so pa, kot je dejal dr. Merlo, »čista kemija«. Predstavil je nekaj metod, s katerimi je mogoče hitro in enostavno odpraviti težave, povezane s popuščanjem mehurja ali z uhajanjem urina pri kašljanju, kihanju in skakanju. Nekateri zdravniki se prehitro odločijo za skrajni ukrep - ali za operacijo ali za plenice (število receptov to potrjuje), čeprav je veliko drugih učinkovitih metod, denimo, zdravnik v mini operativnem posegu vstavi mrežico ali drug ustrezen material in tako podpre opešano tkivo. Korenito se spreminja tudi miselnost o spolnem življenju, saj marsikatera ženska po menopavzi bolj sproščeno doživlja spolnost; več je tudi žensk, ki v tem obdobju skušajo zanositi, kar je s pomočjo medicine - in ob določenih pogojih - tudi mogoče. To pa je že bolj sociološko kot medicinsko vprašanje.
Srce in ožilje
Po menopavzi, ko ni več hormonske zaščite, so ženske bolj izpostavljene srčno-žilnim boleznim. Kardiolog Metod Prašnikar opozarja: »Tudi če je vrednost holesterola v območju normale, to ne izključuje razvoja zgodnje ateromatoze. Zato je bistvenega pomena tudi pregled žil.« Redni preventivni pregledi so nujni za ljudi iz družin, kjer so pogostejše bolezni srca in ožilja, še zlasti pa tedaj, če fizično niso aktivni, če so pogosto pod stresom in če imajo povečan obseg pasu nad 92 centimetrov, in to ne glede na vrednosti holesterola. Glasno poudarjamo, da se življenjska doba podaljšuje, malo pa je slišati drugo resnico, da se pomembno skrajšuje obdobje življenja brez bolezenskih težav. »V programih primarne preventive žilno-srčnih bolezni se preveč zanašamo na farmacevtsko kontrolo dejavnikov tveganja; predvsem bi morali bolj skrbeti za preventivo to pa je zdrav slog življenja in zdrava hrana.« Kako usodnega pomena je zdrava hrana, je ponazoril tudi s podatkom, da so omega 3 in omega 6 maščobe v mleku krave, ki se pase na prostem, v idealnem razmerju 1:1; pri kravah, ki pa tako rekoč ne vidijo belega dne, je to razmerje porušeno celo do 1: 6. V razpravi o negativnih vplivih sonca pa je kritiziral 'paničen' odnos, saj sončenje - če ni pretirano - koristno vpliva na stimulacijo proizvodnje D-vitamina v koži. »Če kožo od malega zelo skrivamo pred soncem, bo ta manj odporna in bo – če bo, ko bo – izpostavljena soncu, prehudo reagirala.«
Dragica Kozina, vodja zdravstvene službe v Talasu Strunjan pa je poudarila, da bi morale ženske redno hoditi na preventivne preglede, ki naj vsebujejo laboratorijske krvne preiskave, ginekološki pregled, bris PAPA, vaginalni ultrazvok in klinični pregled dojk, analizo telesne teže, meritev kostne gostote, ultrazvočne preiskave srca in ožilja, cikloergometrijo in EKG. Dve do tri leta po zadnji menstruaciji naj bi ženske nujno opravile preventivni pregled DXA (meritev kostne gostote). Opozorila je tudi na to, da potreb po D-vitaminu ni mogoče zadovoljiti le s prehrano, zato ga je priporočljivo dodajati, 2 do 3 kapljice na dan ali 21 kapljic enkrat na teden. Podobno velja za kalcij, ki ga dobimo z naravnimi viri, po potrebi pa ga moramo dodajati, vendar ne več kot 500 mg naenkrat. Nikoli ni odveč opozoriti na nujnost gibanja (tudi tek, hitra hoja …) na svežem zraku. Zdravniki pa vse bolj poudarjajo tudi to, da moramo biti pozorni na svoje telo in mu »prisluhniti«, saj nam lahko veliko sporoča.
