Babičini recepti za naravno nego
Michaela Pichler Radanov iz Radovljice je pred sedmimi leti zbolela in takrat je ugotovila, da ji ne ustreza več noben kozmetični preparat, ki ga je imela doma. Spomnila se je, da je njena babica uporabljala kremo, ki jo je izdelovala sama in je bila vedno shranjena v hladilniku. Od tedaj dalje si sama izdeluje kozmetične izdelke.
Po babici je podedovala tudi knjižico receptov za pripravo domače kozmetike. V njej so bili tudi recepti za mila. Preizkusila je vse in ustvarila pa še svoje recepte, med drugim za mešanice masažnih olj, tinktur, soli za piling in solne kopeli. V tem času se pripravlja na delavnice naravne kozmetike, ki jih bo od februarja vodila na kmetiji Štekar v Goriških Brdih. Na njih se bodo udeleženci seznanili z lastnostmi negovalnih in eteričnih olj in zelišč ter s tem, kako pripraviti macerat (olje, ki vsebuje izvlečke cvetnih listov – podobno kot tinktura, le da je ta na osnovi alkohola), prevretke in poparke. Dvodnevnim tečajem bodo v aprilu in maju sledile tedenske delavnice na Visu, kjer bodo udeleženci v naravi spoznavali rastline, ki se uporabljajo v domači kozmetiki. Mihaela Pichler Radanov je ljubiteljica narave in vsega lepega. Dolga leta je bila urednica revije Golf, po babici pa je verjetno podedovala še ljubezen do potovanj. Je tudi solastnica potovalne agencije, s katero predvsem privablja tuje turiste v Slovenijo. Prepričana je, da smo premalo ponosni na našo deželo, saj imamo veliko naravnih lepot in skritih kotičkov, ki pa jih niti sami ne poznamo.
Domača mila - dišeča in všečna
Na mizi občudujem lepo oblikovana mila s prijetnimi, naravnimi vonji. Med seboj se razlikujejo po barvi in teksturi, nekaterim so dodani posušeni cvetovi ali cvetni listi različnih rastlin, največkrat je to sivka, vrtnica, pa tudi fuksija ... Gospa Mihaela mi pojasni razliko med klasičnim domačim milom in solnim milom. Solno milo vsebuje največ petdeset odstotkov soli. Če je soli več, se milo začne krhati in razpade. Tako milo odstranjuje z rok vse neprijetne vonje, denimo po sekljanju česna, čiščenju rib ali česa podobnega. Za kuhinjo so zelo dobra tudi mila z dodatkom kakava, ki prav tako odstranjuje neprijetne vonjave. Solna mila so primerna tudi za tiste, ki imajo težave s potenjem, odstranjujejo namreč glivice in bakterije. Morda bo kdo pomislil, da izsušujejo kožo, ker vsebujejo celo osem odstotkov maščobe, a je ne. Če pa bi bilo več kot toliko maščobe v milu, bi pri uporabi postalo sluzasto, pa še zelo hitro bi ga porabili. Različna olja v milih dajejo različno barvo in različno strukturo. Mihaela pokaže milo, ki vsebuje sojino in sončnično olje s kokosom, sivkinim hidrolatom, z eteričnim oljem sivke in s sivkinimi cvetovi. Ima še milo z oljčnim in kokosovim oljem ter s posušenimi cvetovi fuksije in z eteričnim oljem pomaranče. Pa bučno in kokosovo milo z eteričnim oljem in s koščki nageljnovih žbic ter milo z ognjičem, oljčno olje z maceratom iz ognjiča ... Postopek izdelave domačega mila je predolg in prezapleten, da bi ga lahko opisali na tem mestu. Za boljšo predstavo pa objavljamo sestavine Mišinega mila (babičino milo), ki je vlažilno in nemastno, odlično za staro in suho kožo, poleg tega pa deluje pomirjevalno, blažilno in mehčalno ter neguje razpokano in razdraženo kožo, jo obnavlja ter pomaga pri celjenju ran. Zanj potrebujemo: 100 g kokosovega, 100 g palmovega, 100 g oljčnega in 100 g mandljevega olja ter 100 g karitejevega masla. Od eteričnih olj mu dodamo 10 g sivkinega ter 10 g rožmarinovega. Dodamo še sivkine cvetove ali rožmarinove listke. Potrebujemo tudi nekaj luga (66,58 g NaOH) in tekočine - 130 do 190 ml sivkine ali rožmarinove tinkture ali hidrolata.
Kreme, ki negujejo in zdravijo
Prvo hladno kremo je naredil Galen, sestavljalo pa jo je 60 odstotkov olja, 20 odstotkov vode in 20 odstotkov voska. Ko zmešamo olje z vodo, dobimo emulzijo, ki pa ni obstojna in sestavine se hitro ločijo, Galen pa je uporabil vosek, ki veže olje in vodo. Taka krema pa ima kratek rok trajanja, saj je uporabna le teden dni, če jo hranimo v hladilniku. Zakaj? Ko se voda vmeša v olje, se začnejo v njem nabirati bakterije in se olje samo ne more več varovati pred razkrojem. Vsem industrijskim kremam so zato dodani konzervansi. Mihaela pa se raje odloča za izdelavo oljnih mešanic, ki imajo daljši rok uporabe – do pet let - in ne vsebujejo konzervansov. »O oljnih mešanicah mnogi zmotno mislijo, da so mastne, a to ni nujno,« zagotavlja naša sogovornica. Prava kombinacija olj in njihova razmerja dajo mešanici želene lastnosti. Poznamo namreč tudi olja, ki kožo vlažijo, ne da bi jo mastila. Tako lahko sestavimo tudi svoje recepte za vsako priložnost in potrebo. Oljne mešanice kožo varujejo in negujejo, uporabne so tako poleti kot zaščita pred soncem in vetrom, kot tudi pozimi v mrzlem in suhem vremenu. Vendar moramo pred nanosom teh krem kožo najprej navlažiti z vodo! Tako se olje laže vpije v kožo. Verjetno pa se sprašujete, kje lahko kupimo sestavine za naravno kozmetiko? Prav vsa olja lahko kupimo v lekarnah ali trgovinah z zdravo prehrano, ali jih naročimo po spletu. Kakovostno hladno stiskano oljčno olje dobimo na skoraj vsaki večji primorski ali istrski kmetiji, morda tudi mandljevo olje. Po bučno olje se odpravimo v Prekmurje, vendar bodimo pozorni na letnico izdelave in na to, da je bilo pridobljeno s hladnim stiskanjem. Pri nakupi eteričnih olje pa vedite, da cenejša olja večinoma niso naravna, temveč so sintetična. Lepo dišijo, zdravilnih in negovalnih učinkov pa nimajo. Za 10 ml kakovostnega eteričnega olja po navadi odštejemo deset evrov.
Mišina krema za obraz
Sčasoma se je Michaeli Pichler Radanov nabralo toliko idej za naravne kozmetične izdelke, da jih je izdala v lični knjigi Babičina kozmetika. Enega od receptov smo si sposodili.
To je krema za obraz po receptu babice Miše. Sestavinam lahko poljubno dodajamo eterična olja in jo tako prilagajamo svojim potrebam.
Osnovna olja: 200 g karitejevega masla, 100 g kokosovega olja, 70 g oljčnega olja, 70 g mandljevega olja, 70 g lanolina, 50 g jojobinega olja, 50 g sončničnega olja, 40 g kakavovega masla, 40 g ricinusovega olja, 10 g palmovega olja, 10 g bučnega olja.
Eterična olja: 30 g eteričnega olja sivke, 20 g eteričnega olja vrtnice, 10 g eteričnega olja smilja, 10 g eteričnega olja geranije, 10 g eteričnega olja rožmarina, Olja vlijemo v posodo. Maslo stopimo v vodni kopeli in ga dodamo mešanici. Mešamo ročno in z občutkom tako dolgo, da dobimo gladko in homogeno maso. Vlijemo jo v steklene ali porcelanaste lončke (ne pa v posodice iz aluminija!) in pokrijemo. Kremo hranimo v hladilniku, da bo prijetno hladna in mazljiva, ne pa tekoča in oljnata. Ta krema kožo vlaži, mehča, pomlajuje, obnavlja in neguje. Primerna je tudi za nego okoli oči, saj jih ne draži. Po zagotavljanju Mihaele Pichler pomaga k hitrejšemu celjenju ran, izpuščajev in ekcemov. Uporabljamo jo lahko kot dnevno kremo za podlago ličilom ali kot nočno kremo, saj bo koža bolj zdrava in napeta.
