Lepe rože so lahko prave strupenjače
Vrtnarjenje naj nam bo v veselje, pa naj se ubadamo z lončnicami, trajnicami ali lesnatimi rastlinami. Zato jih moramo poznati, saj so nekatere mikavne rožice lahko celo smrtno nevarne. Vendar se jim ni treba odreči, le previdni moramo biti z njimi. Zelo pomembno je kar največ vedeti o pretečih nevarnostih in to znanje vcepljajmo tudi naši mladeži.
Mnoge rastline so strupene, a to je njihova samoobrambna pravica, da se ohranjajo pri življenju in se ubranijo rastlinojedcev. V resnici so nekatere strupene rastline del naše prehrane, vendar jih s pravilno rabo in pripravo naredimo neškodljive. Le kdo bi užival presne in morda celo pozelenele gomolje krompirja, kdo bi si delal solato iz surovega stročjega fižola? Skratka, znati je treba! Da si po nesreči ne bi nakopali zdravstvenih težav, se soočimo z nekaterimi pogostimi strupenimi rastlinami našega okolja.
Mikavni plodovi
Otroci v svoji radovednosti spoznavanja radi marsikaj nesejo v usta. Predvsem v vrtu in tudi v naravi je toliko privlačnih jagod živahnih barv, a mnoge so nevarne. Pikasti kačnik (Arum maculatum) je naša domača strupenjača in po senčnih kotičkih okrasnih nasadov rastlino včasih nalašč naselimo. Tam pogosto obilno zarodi rdeče jagode, ki so zelo strupene. Privlačne rdeče jagode ostajajo po cvetenju tudi na vejicah navadnega volčina (Daphne mezereum), če pa jih zaužijemo, povzročijo vnetje v ustih in prebavilih, kar lahko privede celo do kome. Ob zaužitju so nevarne šmarnice (Convallaria majalis), pa naj rastejo v vrtu ali v divjini: površni nabiralci njihovo listje zamenjajo s čemažem, otroke pa mikajo dozoreli rdeči plodovi. Navadna trdoleska (Euonymus europeum) je zaradi slikovitih plodov dobila ime farška kapica, ki pa povzročijo okvaro jeter, ledvic in znani so celo smrtni primeri. Strupene so tudi jagode navadne kaline ali ligustra, zato je v vrtu pomembna redna nega živic, da s tem preprečimo cvetenje in nastavek plodov. Cvetni prah pa povzroča astmatične napade in ekceme in zaradi tega je na Novi Zelandiji kalino (Ligustrum vulgare) prepovedano gojiti in prodajati.
Strupene posodovke
Kaladij je zaradi izredno lepih in barvitih listov priljubljena okrasna rastlina, toda po strupenosti se pridružuje drugim iz družine kačnikovk (Araceae). Najpogostejše so sorte, ki izvirajo iz vrste Caladium bicolor. V tleh ima gomolje, ki so v svežem stanju enako strupeni kot drugi deli rastline. Znaki zastrupitve so splošna razdraženost in otekanje tkiv, zlasti v ustih. Lahko se zgodi, da zatekli jezik popolnoma zapre pot v sapnik in brez pomoči je zadušitev neizbežna. Enak učinek imajo zastrupitve z difenbahijami (Diffenbachia), drevoljubi (Monstera) in drugimi sobnimi lepoticami iz tega sorodstva. Dobro je vedeti, da so tudi vse mlečkovke, ciklame in vitezove zvezde v stanovanju zgolj za okras, sicer pa vsebujejo človeku škodljive učinkovine.
Med posodovkami ne gre prezreti zelo strupenega oleandra (Nerium oleander), pri katerem je strupeno vse od lesa do listov in cvetja. Pri angelski trobenti (Brugmansia, nekoč znana pod rodovnim imenom Datura) s prijetnim vonjem vsi deli rastline vsebujejo vsaj dva nevarna alkaloida, skopolamin in atropin in zastrupitve z njima so pogosto usodne. Sorodni navadni kristavec (Datura stramonium) je pri nas samosevna enoletnica, ki uspeva po smetiščih, znani so primeri zastrupitev otrok, ki so žvečili semena, sicer pa je to halucinogena droga ameriških domorodcev. Pri kloščevcu (Ricinus communis) se moramo izogibati predvsem semen, ki imajo ob odvajalnih učinkih lahko tudi usodnejše posledice.
Trajnice in čebulnice
Strupenost narcisovk (Amaryllidaceae), omenili smo že vitezove zvezde, nam v vrtu pride prav kot varovalo pred voluharji, saj se narcisinih čebul zagotovo ne bodo dotaknili. Tudi vrtne ciklame (lahko je to kar domača vrsta Cyclamen purpurascens) so za večino sesalcev zelo strupene, z užitkom pa se menda na gomolje spravijo divje svinje. Živina pa se pri paši zanesljivo izogne listom jesenskega podleska (Colchicum autumnalis), pri katerem zlasti semena in gomolji vsebujejo alkaloid kolhicin, ki ga po učinku včasih primerjajo celo z zastrupitvami z arzenikom. Opozorilo je umestno zaradi sajenja tega ali kakega drugega podleska v vrtnem okolju. Zaradi strupenosti ni prav nič prizadeta priljubljenost naprstecev (Digitalis), ki so lahko ob zlorabi cvetov, listov in semen smrtno nevarni, ob strokovni uporabi pa so tudi učinkovita zdravila. V naravi niso redke čemerike (Veratrum), ki so kot visoke trajnice cenjene tudi v vrtu. Če pa zaužijemo katerikoli del rastline, so težave neizbežne. Na pravem mestu so telohi (Helleborus) res nenadomestljivi lepotci svojega časa, a uvrščeni so med zelo strupene rastline.
Nevarne drevnine
O strupenosti tise (Taxus) je znano, da za človeka ni škodljiv samo omeseneli plašč (arilus) okoli semena, zato mnogi tise v vrtu uporabljajo s precejšnjim pridržkom. Češmini (Berberis) so sicer trnasti, pa pogosto sajeni okrasni grmiči, toda njihova semena (ne pa sočni del plodov!) so strupena. Posebnost je negnoj (Laburnum anagyroides), ki je že z nekaj zaužitimi semeni lahko za otroka smrtno nevaren, in tudi sicer je rastlina za večino sesalcev strupena. Prav nič pa negnoj ni nevaren domači drobnici in še najmanj divjim parkljarjem, ki radi do uničenja obglodajo njegovo skorjo. Bršljani (Hedera) so cenjeni kot lončnice ali vrtne rastline, a uživanje njihovih listov in plodov je zaradi strupenosti hudo nevarno početje.
Dotikanje prepovedano
Veliki dežen (Heracleum mantegazzianum) je zaradi svoje velikosti pravi paradni primerek po botaničnih vrtovih, a ga zaradi izredno nevarnega učinka ob dotiku pred obiskovalci raje zavarujejo z mrežno ograjo. Manjši, a nič manj nevarni niso travniški dežni, ki posebno ob košnji z nitko (v kratkih hlačah in nezavarovanih nogah) na koži izzovejo boleče in dolgotrajne mehurjaste rane. Na svoji koži sem že okusil to tegobo, ki se ji strokovno reče fitofotodermatitis. Strupeni učinek namreč sproži šele svetloba. Podoben učinek na kožo lahko izzove že dotik, zanesljivo pa mlečni sok mlečka (Euphorbia myrisinthes) in vinske rutice (Rutha graveolens). Če pride mleček v oko, je za srečneže to le začasna motnja vida, sicer pa lahko postane kar trajna slepota. Pri delu z rastlinami je zato nujna previdnost.
