Reforma deluje, ljudje se upokojujejo kasneje
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež poudarja, da bomo za trdnost pokojninske blagajne storili največ, če bomo sanirali bančni sistem, spodbudili gospodarsko rast, okrepili finančno disciplino in zagotovili redno plačevanje prispevkov, hkrati pa kaznovali tiste, ki se tega ne držijo.
Ko smo vas lani ob tem času vprašali, kaj si v letu 2013 še posebej želite, ste dejali, da je na prvem mestu povečevanje prilivov v pokojninsko blagajno iz prispevkov, kar pomeni povečevanje števila zavarovancev. Kako se je uresničila ta želja?
Ta želja se nam resda ni uresničila, vendar pa bi zaradi razmer v državi lahko bilo še slabše. Kljub zaostrenemu gospodarskemu in finančnemu položaju je zavod posloval z izravnanimi prihodki in odhodki, saj je država iz proračuna zagotovila potrebna sredstva, pa čeprav smo lani od predvidenih 120 od Kad dobili le 50 milijonov evrov, saj ni prišlo do prodaje državnega premoženja, od česar bi dobili še preostalih 70 milijonov evrov. Žal so se izjalovila pričakovanja, da bo začelo naraščati število zavarovancev in s tem obseg pobranih prispevkov, saj se je število zaposlenih znova zmanjšalo, tako da je bilo v povprečju kar 20.000 zavarovancev manj. Tako je morala država nadomestiti še manjši priliv od prispevkov, kar je skupaj s poravnavo Kadove razlike pomenilo za proračun države dodatnih 228 milijonov evrov.
Govorjenje o luknji v pokojninski blagajni je torej napačno, saj so zavodovi prihodki in odhodki izravnani. Skrb pa vzbuja to, da že tako plitek državni proračun ne bi mogel več mogel pokojninskemu zavodu zagotavljati vse več sredstev.
Način financiranja je tak, da se v pokojninsko blagajno steka denar od prispevkov zavarovancev in delodajalcev, nato še 50 milijonov evrov ali en odstotek iz Kada, preostalo pa zagotavlja država iz proračuna zaradi priznavanja ali odmere pravic pod posebnimi pogoji in za pokrivanje razlike med prihodki od prispevkov in drugih virov ter za odhodke zavoda. Zato tudi težko govorimo o luknji v pokojninski blagajni. Res pa je, da država spričo gospodarskih razmer in posledično nižjega BDP vse teže zagotavlja zavodu več sredstev. V finančnih načrtih za leti 2014 in 2015 je predvideno, da naj bi iz Kada prišlo 190 milijonov evrov, od tega 140 milijonov evrov od izkupička za prodano državno premoženje, saj naj bi deset odstotkov kupnin pripadal Kad za potrebe tekočega izplačevanja pokojnin, pri čemer je po zakonu o uresničevanju proračuna lahko ta odstotek tudi višji.
Koliko bi lahko k zmanjšanju sredstev iz proračuna pripomogla učinkovitejša izterjava prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jo opravlja Durs? Kaj lahko za to stori pokojninski zavod?
Tu seveda govorimo o izterjavi tistih prispevkov, pri katerih so bili REK obrazci pripravljeni in prijavljeni, vendar pa prispevki niso bili plačani. Poleg tega pa gre še za delo na črno, kjer sploh ne pride do prijave v zavarovanje in zato tudi ni obračunanih prispevkov. Moram reči, da je Durs v zadnjih letih bolj učinkovit kot v preteklosti, seveda pa je treba učinkovitost še povečati. Sproti je treba opozarjati n neplačnike in pravočasno izpeljati vse potrebne postopke in ukrepe za poplačilo, pravzaprav že prej, da sploh ne bi prihajalo do neplačevanja prispevkov. Novi pokojninski zakon namreč ne predvideva več odloga plačila ali obročnega odplačevanja.
Zavedamo se, da bodo potrebni še dodatni napori za izterjavo neporavnanih prispevkov, da bo sproti pobran vsak evro. Seveda pa moramo najprej zagotoviti, da se znesek neplačanih prispevkov ne bo povečeval in da se bo začel zmanjševati. Največ pa bomo storili, če bomo sanirali bančni sistem, spodbudili gospodarsko rast, okrepili finančno disciplino in zagotovili redno plačevanje prispevkov ter hkrati kaznovali vse tiste, ki se tega ne držijo.
Ali lahko neplačilo prispevkov vpliva na vštevanje delovne dobe?
Za tiste, ki so v delovnem razmerju, ne vpliva. Drugače pa je pri samostojnih zavezancih, ki si sami plačujejo prispevke in jim ob neplačevanju prispevkov ne teče delovna doba. Nemalokrat je kdo od tistih, ki se nameravajo upokojiti, presenečen, da ima manj dobe, kot je računal, ker določeno obdobje ni vplačeval dovolj prispevkov ali pa jih sploh ni plačeval. Za samostojnega zavezanca je določen minimalni znesek in če plačuje premalo, se lahko zgodi, da se mu v posameznem letu na primer namesto 12 mesecev všteva le 9 mesecev delovne dobe.
Ste zadovoljni s koalicijskim dogovorom, da v prihodnjih dveh letih ne bo posegov v pokojnine?
Presenetljivo bi bilo, če bi bilo drugače, saj je v sprejetem proračunu in tudi našem finančnem načrtu zapisano, da se pokojnine dve leti ne bodo usklajevale, letni dodatek pa ostane na zdajšnji ravni.
Ali je po enem letu uresničevanja novega pokojninskega zakona že mogoče oceniti njegove učinke?
Vsekakor je novi zakon zaostril pogoje upokojevanja, predvsem pa je odpravil dodano dobo in znižanje starostne meje zaradi otrok za moške, po prehodnem obdobju tudi odpravlja starostne pokojnine za dvajset let delovne dobe ter uvaja pokojninsko dobo brez dokupa let. Pri slednjem je bilo največ nejevolje in nasprotovanj, saj se s tem upokojitev zavarovanca odlaga tudi za pet in več let. Učinki se kažejo tudi v tem, da je bil dotok novih zahtevkov za starostno upokojitev lani za skoraj 40 odstotkov manjši kot leta 2012. Mnogi, ki so imeli po starem zakonu izračune o upokojitvi v letih 2013, 2014 ali 2015, so namreč ugotovili, da se bodo zdaj lahko upokojili eno, dve, tri ali več let pozneje. To pomeni, da reforma deluje, čeprav seveda ni bilo pričakovati, da bo že kar v prvem letu prihranka za kdove koliko milijonov evrov, res pa je, da bo učinek vsako leto večji. Vsekakor pa je dosežen glavni namen reforme - da se ljudje upokojujejo kasneje. Ob zmanjšani rasti števila upokojencev je zdaj najbolj pomembno, da se na drugi strani poveča število zavarovancev. Če je bilo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev v letu 2012 1 : 1,46 (se pravi, da je 1,46 zavarovanca delalo za enega upokojenca), se je lani znižalo pod 1 : 1,4, kar pa je vsekakor skrb zbujajoče.
Kaj menite o predlogih, da je že potrebna nova pokojninska reforma, za katero je treba pripraviti t. i. belo knjigo?
Mislim, da ni potrebna, saj je smiselno najprej počakati, da zdajšnja reforma v celoti zaživi in da pridejo do veljave vse njene novosti. Ob tem pa ni nič narobe, če začnemo pripravljati belo knjigo, se pravi analize, s katerimi bomo ugotavljali reformne učinke in bomo tako čez nekaj let pripravljeni na morebitne spremembe. Če bomo pri uresničevanju reforme ugotovili, da so potrebni manjši popravki, jih bomo pač naredili, temeljitejša reforma pa pride v poštev šele čez šest, sedem let, ko se iztečejo zdajšnja prehodna obdobja. Tudi s predlogom za dvig upokojitvene starosti na 67 let ni treba hiteti, saj imajo v državah, kjer so se že odločili za to, predvidena daljša prehodna obdobja, tako da bo to zaživelo šele po letu 2020 ali 2025. Sicer pa čez leta pričakujem spremembe zlasti pri potrebni upokojitveni starosti, pokojninski dobi in dolžini obdobja, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove. Skorajšnje spremembe pa bodo potrebne na področju invalidskega zavarovanja, ki v novem zakonu ni bilo deležno bistvenih popravkov. Zato bi morali vsaj v dveh letih temeljito posodobiti naš sistem invalidskega zavarovanja. To so že storile tudi države na območju nekdanje skupne države, mi pa še kar čakamo. Čez leta bo morda dozorela tudi uvedba točkovnega sistema, ki bi bil nadaljnji korak k večji preglednosti in s čimer bi lahko odpravili valorizacijske količnike.
Valorizacijski količniki menda zelo vplivajo na raven pokojnin. Bodo torej pokojnine, ki bodo uveljavljene letos, nižje od lanskih?
Z gotovostjo bomo lahko govorili o tem po 15. februarju, ko bomo imeli končne podatke o plačah v letu 2013. Vendar kake bistvene razlike ne pričakujem, saj je bil v lanskem decembru dokaj spodbuden tudi priliv prihodkov od prispevkov. Valorizacijski količniki so bili inštrument, ki je zagotavljal horizontalno enakost med upokojenci ne glede na to, kdaj so se upokojili. Če bo potemtakem kdo rekel, da je zaradi valorizacijskega količnika dobil manj, to ne bo držalo, saj je na nižjo pokojnino vplivalo predvsem daljše obdobje za izračun pokojninske osnove in krajša pokojninska doba v primerjavi z drugimi zavarovanci. Valorizacijski količnik po novem zakonu pomeni, da ima tisti, ki se upokoji kasneje, ob višji povprečni plači tudi višjo pokojnino kot v preteklosti in ob nižji povprečni plači nižjo pokojnino, s čimer odpravljamo horizontalno enakost. Ker pa je lani veljalo devetnajstletno, letos pa dvajsetletno povprečje, to lahko vpliva na višino pokojnine tako, da z valorizacijskim količnikom zavarovanec nekaj pridobi ali izgubi, z daljšim obdobjem za izračun pokojninske osnove pa nekaj izgubi. Zato bo konec leta spet aktualno vprašanje: upokojitev konec leta ali na začetku naslednjega leta?
Kateri so elementi solidarnosti v pokojninskem sistemu? To vprašanje je v krizi še bolj aktualno.
V sistemu medgeneracijske solidarnosti aktivni zavarovanci plačujejo za tiste, ki so upokojeni in so prav tako v svojem aktivnem obdobju plačevali za tedanje upokojence. Pri tem nekateri plačujejo bistveno več, kot bodo kasneje dobili. Če bi vplačevali le toliko, kolikor bo znašala njihova pokojnina, bi bil njihov prispevek za pokojninsko zavarovanje nižji. Solidarnost zagotavljamo predvsem prek najvišje in najnižje pokojninske osnove. Tisti, ki plačujejo več in je njihova pokojninska osnova višja od najvišje pokojninske osnove, ki je zdaj 3033 evrov, dobijo manj, kar pomeni, da gre za solidarnost vse, kar so plačevali več. Solidarnosti so tako deležni tisti (in teh je kar veliko), katerih pokojninska osnova je nižja od najnižje pokojninske osnove (758 evrov). Solidaren pa je seveda tudi tisti, ki je na primer štirideset let vplačeval prispevek za pokojnino, a je potem sploh ni doživel ali pa jo užival le nekaj let. Mislim, da je treba še naprej graditi pokojninski sistem na podlagi medgeneracijske solidarnosti in ga pravočasno prilagajati, da ne pride do prevelikih težav.
Število novih invalidskih upokojencev je manjše, kar ob splošni gospodarski krizi ne bi pričakovali. So se zaostrili pogoji?
K zmanjšanju števila invalidskih upokojencev je največ pripomoglo dejstvo, da smo poenotili kriterije za oceno invalidnosti, da smo z načrtnim izobraževanjem usposobili izvedenske organe in okrepili revizijo, ki od leta 2006 obvezno pregleda vsa izvedenska mnenja, na podlagi katerih zavarovanci pridobijo pravico do invalidske pokojnine. Enako velja tudi za dodatke za pomoč in postrežbo, kjer so poenoteni kriteriji prav tako pripomogli k temu, da dodatke dobijo tisti, ki so do njih resnično upravičeni.
Zavodovi delavci, predvsem tisti, ki neposredno delajo s strankami, so zaradi naraščanja obsega dela in sočasnih kadrovskih omejitev iz leta v leto bolj obremenjeni. Ali lahko zaradi tega nudijo strankam vse potrebne informacije ?
Kot predlani ZUJF, tako je tudi novi pokojninski zakon, ki je bil sprejet decembra 2012 in smo ga začeli uresničevati že s 1. 1. 2013, ter lanski popravek ZUJF zavoljo krivičnega znižanja nekaterih pokojnin pomenil za zavod dodatne obveznosti. Ob tem pa smo morali lani še za dva odstotka zmanjšati število zaposlenih, zato je bilo vsekakor teže izpolniti vse naloge, ki jih imamo. Vendar pa tega niso občutile stranke, ki so prišle na okenca ali poklicale po telefonu, saj so dobile prijazno, strokovno in korektno informacijo. Vsaka sprememba zakonodaje je zaradi spreminjajočih se pogojev v prehodnih obdobjih še bolj zahtevna za vse, tako za zaposlene, kot za stranke in javnost, zato je pomembno, da zavod čim bolje odigra svojo vlogo, kar nam je tudi uspelo. Poznalo pa se je pri času trajanja postopkov.
Za zaposlene v zavodu povečan obseg dela ob zmanjšanem številu zaposlenih seveda pomeni večjo obremenitev. Toda v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah, zaradi katerih tudi na naša okenca pogosto prihajajo delavci, ki so izgubili službo, je zanesljivost delovnega mesta in redna plača vsekakor lahko utemeljen razlog za zadovoljstvo ali vsaj ni razlog za nezadovoljstvo. Čeprav smo bili dve leti zapored tudi mi deležni znižanja plač v javnem sektorju, so bila hkrati ustavljena vsa napredovanja in tudi ni možnosti za nagrajevanje delovne uspešnosti dobrih delavcev. Vendar smo tudi v lani uspešno izpolnjevali temeljno razvojno vizijo zavoda, ki je strnjena v motu: zadovoljna stranka, zadovoljna javnost, zadovoljni zaposleni.
Seveda pa je vedno lahko še bolje in za to si tudi prizadevamo.
Kako dolgo je treba zdaj v povprečju čakati na odločbo ali rešitev zahtevka?
Zaradi ZUJF iz leta 2012 in nato novega pokojninskega zakona popravka ZUJF v letu 2013 se je število zahtevkov močno povečalo, tako da je bil lani povprečen čas reševanja vlog 75 dni. Za letos pa načrtujemo, da ga bomo znižali na 70 dni in leta 2015 na 65 dni. Seveda ob pogoju, da nas ne bo spet presenetil kak ZUJF, ki bi bistveno povečal dotok novih vlog. Hkrati je krajšanje tega časa odvisno tudi od števila zaposlenih, kajti čim manj je delavcev v zavodu, daljši je čas reševanja - ali drugače: če se odločimo, da bo ta čas 90 dni ali celo daljši, potem je lahko zaposlenih manj, kar pa je seveda odstop od temeljne vizije zavoda, česar pa si ne želimo in tudi ne smemo privoščiti. Žal pa ob predlogih za zmanjšanje števila zaposlenih praviloma nihče ne razmišlja, kakšne bodo posledice za zavod in kako bo to vplivalo na čas reševanja zadev in na kakovost dela. Ob tem se seveda zavedamo, da živimo v državi, v kateri se realni sektor krči, tako da se je kljub dodatnim zadolžitvam težko bojevati za povečanje števila zaposlenih. Zato skušamo ob zdajšnjem številu zaposlenih poiskati vse notranje rezerve ter s pomočjo informacijskih tehnologij zagotoviti še večjo učinkovitost in pospešeno odpravljati administrativne ovire.
Kateri pa so najpomembnejši letošnji cilji zavoda?
Na prvem mestu je to likvidno poslovanje z izravnanimi prihodki in odhodki in brez najemanja posojil ter nemoteno izplačevanje pokojnin in drugih dajatev. Sledi ažurno izdajanje odločb in skrajševanje trajanja postopkov ter s tem prizadevanje, da bi več zadev rešili v zakonskem roku in zmanjšali število nerešenih zahtevkov.
Potem ko smo v letu 2013 prenesli vse podatke matične evidence zavarovancev (več kot 120 milijonov) iz starih baz v novo relacijsko bazo, smo decembra vzpostavili informativno osebno evidenco, ki je ena največjih pridobitev zavoda v zadnjem času. S pomočjo te nove elektronske storitve v okviru e-ZPIZ lahko zdaj vsi, ki so ali so bili obvezno ali prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in še niso pridobili statusa upokojenca, prek spleta preverijo svoje podatke ter po potrebi posredujejo vlogo za popravo ali dopolnitev. Tako načrtujemo, da se bo že v letošnjem letu popolnost podatkov naše matične evidence zavarovancev še povečala za približno dva odstotka, tako da bomo prišli na 93 odstotkov. Maksimalno se bomo angažirali tudi na drugih področjih informacijskih tehnologij, pri čemer imam v mislih predvsem projekt, povezan z upravljanjem z dokumentarnim gradivom in elektronsko hrambo, tako da bomo prešli na poslovanje brez papirja ter s tem dosegli večji prihranek časa in bolj pregledno delo.
Pomembne naloge nas čakajo tudi s sprejetjem zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je začel veljati 1. januarja letos in zavodu nalaga, da v sodelovanju z Dursom dopolni informativno osebno evidenco. Tako bomo od davčne uprave v letu 2016 že dobili podatke o osnovah ter obračunanih in plačanih prispevkih za leto 2015, s čimer z letom 2017 delodajalcem ne bo več treba sporočati teh podatkov. Zavod pa bo imel sproti zbrane vse podatke za tiste, ki so dejansko plačali prispevke, kar predstavlja pomemben korak pri odpravljanju administrativnih ovir in omogoča znatno večjo preglednost sistema ter zagotavlja, da bodo podatki o obračunanih in plačanih prispevkih ter osnovah sproti vključeni v zavodove baze. Vse te spremembe na področju matične evidence nam bodo omogočile, da bo v nekaj letih večina upokojencev dobila odločbo o svoji pravici že pred datumom upokojitve in da bomo leta 2015 vsem tistim, ki bodo v koledarskem letu dopolnili 58 let, poslali obvestilo o predvideni višini pokojnine in o datumu upokojitve.
V letu 2012 je bilo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev 1:1,46, lani pa se je znižalo celo pod 1: 1,4, kar je skrb zbujajoče.
Dotok novih zahtevkov za starostno upokojitev v letu 2013 je bil za skoraj 40 odstotkov nižji kot leta 2012.
Marinka Levičar, Boris Dolničar
Fotografije: Janez Platiše
