Lažnjivi Kljukec

Zgodbe | feb. '14

Kdo ne pozna zbirke zabavnih in lažnivih pripovedi pod naslovom Čudovita potovanja barona Münchhausna ali Lažnivi Kljukec?
Baron Hieronymus Münchhausen je zgodovinska oseba. Rodil se je leta 1720 na Hanoverskem. Po očetu je podedoval veselje do vojaškega poklica in z 18. leti je odšel v Rusijo v boj proti Turkom. Kasneje pa se je za stalno naselil v domačem Bodenwerderju. Pridobil si je velik sloves kot pripovedovalec pustolovskih zgodb in se z njimi proslavil pod imenom »Munchhauseniade« ali – drzno izmišljene potegavščine lažnivega Kljukca.
Zanimivo pa je, da je Kljukec pravo slovensko ime, ki je bilo znano že v Valvasorjevem času, ko se Münchhausen sploh še rodil. Povsem po naključju imata obe zgodbe enako ime.
O našem Kljukcu pripoveduje Valvasor: v vasi Jama pod Kranjem na Savi je doma vsepovsod znani in zloglasni mož z imenom Kljukec, ki je pred nekaj leti zbral tatinsko družbo ter vanjo pritegnil cigane, pokvarjene študente in druge predrzne može ter jo vodil kot pravi poveljnik za barabije. Veliko ljudi na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem je ogoljufal, pokradel in oropal in jim povzročil veliko nevšečnosti. Toda naj so tega tatinskega generala še tako zalezovali, nikoli ga niso našli. Vendar pa je ob tej pokvarjenosti moralo biti v njem še nekaj dobrega, da so se mu končno odprle oči za spreobrnjenje in si je spet pridobil deželno naklonjenost.1
V arhivu lahko preberemo, da se je leta 1680 poročil z Marijo Štern, a izvemo še naslednje:
Knezoškof grof Jožef Rabatta je naročil svojemu generalnemu vikarju Filipu Trpinu, naj preišče zaroko z Marijo Rakovko / Štern/, ki jo imenujejo ciganko. Trpin je dognal, da sta bila zaročenca pravilno in brez ugovora oklicana v Šmartnem pri Kranju in v Smledniku. Po poroki pa je ugovarjala nevestina mati, češ da je Kljukec že poročen. Pri preiskavi se je dognalo, da je Kljukec pet let živel z neko ciganko in ji obljubil večno zvestobo, vendar se nista uradno poročila. Ker je torej Kljukec še samskega stanu, ne velja ugovor na njegovo poroko z Marijo Štern.
Kljukca omenjajo tudi drugi zgodovinarji. Za imenom »Hudi Kljukec« naj bi se skrival Janez Košir, ki se se je ob koncu 17. stoletja na Gorenjskem proslavil z drznimi dejanji in napadi. Starše naj bi izgubil je že v zgodnji mladosti, zato je zrasel brez prave vzgoje. Nekaj let je služil pri nekem krčmarju in nato pri nekem padarju pridobil veliko znanja v ranocelništvu. Pa tudi tega se je naveličal in se pridruži ciganom, ki so se klatili po Gorenjskem. Kmalu je v tolpi prevzel vodilno mesto,razbojniki pa so ropali in ustrahovali vso Kranjsko. O njegovi drznosti in prebrisanosti so med ljudmi nastale številne zgodbe, saj se kmetje, če izvzamemo Turke, nikogar niso bolj bali kot Hudega Kljukca.