Iz Kopra na Opčine na Karneval

Prosti čas | feb. '14

Na pustno soboto se kaže odpraviti v Koper, kjer bo letos že šestič zapored Istrski karneval. Sprevod se bo začel ob 11. uri v bližini Taverne, nekdanjega skladišča soli. Nastopajočim skupinam, ki opozarjajo na družbene probleme, se bo pridružilo bolj ali manj našemljeno občinstvo.

Preden se prepustite pustovanju pod palmami, pa si je treba vzeti nekaj uric za spoznavanje Kopra. Vznemirljivo je že dejstvo, da je bilo staro mestno jedro nekoč na otoku! Rimljani so mu nadeli ime Capris, ki je izhajalo iz Stabulum Caprorum – kozje staje. Koz tukaj sicer ne boste več videli, izjemoma le še na kaki prireditvi, ki jo popestri mestna maskota – kozel.
Pod Bizantinci se je ob poteh proti Gradežu začelo razvijati mesto. Pomembno vlogo kot središča Istre je imel Koper (Capodistria) že pod oglejskimi patriarhi in kasneje pod Benečani. S propadom beneške republike pa je izgubil pomembno trgovsko vlogo, k čemur je pol stoletja kasneje še dodatno pripomogla dograditev železnice Dunaj-Trst. Po končani vladavini avstro-ogrske monarhije je Koper prišel pod Italijo, po drugi svetovni vojni pa je pripadel Jugoslaviji.

Bogata arhitekturna dediščina
Veliko hiš se postavlja z bogatimi kamnitimi portali, koničastimi gotskimi ali zaobljenimi romanskimi okni, pa z balkoni in s prav posebno oblikovanimi dimniki. Mesto je nekoč obdajalo kamnito obzidje z dvanajstimi vrati, med katerimi so lepo ohranjena le vrata Muda na južnem robu starega mestnega jedra. Za obokanimi vrati, ki posnemajo antični slavolok, se odpira Prešernov trg z De Pontijevim vodnjakom v obliki mostu. S trga vodi v stari del mesta Župančičeva ulica, kjer je najzanimivejša gotska palača Carli. Ob njej se proti središču usmeri najživahnejša ulica v Kopru - Čevljarska ulica. Skoraj v celoti je ohranila svojo prvotno strukturo in značilnosti srednjeveške obrtniške ulice, žal pa je le še malo tistih, ki se ukvarjajo s to obrtjo.
Med strnjenimi pročelji izstopa palača Almerigogna iz 15. stoletja, ki s svojo poslikavo in kamnoseškim okrasjem sodi med najpomembnejše gotske spomenike v Kopru. Središče starega dela mesta je Titov trg, kjer stoji Pretorska palača, ki je dobila zdajšnjo podobo sredi 15. stoletja. Z napisnimi kamni, kipi, grbi in drugimi kamnoseškimi detajli na zunanjščini je prava kamnita knjiga, ki priča o zgodovini in usodi mesta. Palača je bila vse do konca 18. stoletja sedež beneških oblastnikov. Dandanes je v njej mestna hiša, v kateri si lahko pogledate tudi poročno dvorano in dvorano, namenjeno sejam mestnega sveta, pa tudi staro lekarno, pozorni bodite tudi na skrbno restavrirane lesene strope. Nasproti Pretorske palače stoji mestna Loža, kjer pod gotsko zašiljenimi oboki vabijo mize tamkajšnje kavarne.

Najlepši razgledi
Titov trg zaznamuje tudi stolnica s pročeljem iz 15. stoletja. V njej hranijo številne umetnine, med katerimi izstopa oltarna slika Madona z otrokom na prestolu. Cerkveni zvonik je bil nekoč mestni stolp. Visok je kar 54 metrov, tik pod njegov vrh pa vodi več kot dvesto stopnic. Za vzpon se je vsekakor vredno potruditi, saj se z razgledne ploščadi ponuja najlepši razgled. ki sega prek starega mestnega jedra z rotundo Janeza Krstnika vse do Žusterne in okoliškega klifa ter na drugo stran vse do Ankarana.
Za stolnico se odpira Trg revolucije, katerega tla so bila nekdaj zbiralnik vode, na kar spominjata vodnjaka iz konca 15. stoletja. Del trga zapirata frančiškanska samostana sv. Frančiška in sv. Klare. Zdajšnjo podobo je trgu nadelo obdobje baroka, o čemer pričata pročelji palač Brutti in Gravisi-Barbabianca. Najstarejša stavba na trgu je Fontico, ki je bila zgrajena za hranjenje žita. Po Cankarjevi ulici lahko pridete v predel Kopra, ki se je skozi stoletja izoblikoval kot ribiška četrt z najrevnejšim slojem prebivalstva. Če imate na voljo dovolj časa, se lahko odpravite še na ogled muzejev. Na Gramscijevem trgu si lahko ogledate etnološko zbirko s stanovanjsko opremo in predmeti iz minulih stoletij. V Pokrajinskem muzeju na Kidričevi ulici pa so na ogled zbirke, ki predstavljajo kulturno dediščino severne Istre od prazgodovine do novejših obdobij.

Fantazijski vozovi na Opčinah
Na pustno soboto lahko še enkrat doživite pustovanje na Primorskem! Dovolj je, da se odpeljete v manj kot uro vožnje oddaljene Opčine na kraškem robu nad Trstom. Tam se začne pustni sprevod ob 14. uri. V kraju, kjer še vedno živi veliko Slovencev, pustni sprevod pod imenom Kraški pust pripravljajo že skoraj pol stoletja! Čeprav nimajo značilnih mask, tako kot nekateri drugi kraji po Sloveniji, so nekoč govorili: »Če šeme ni v hišo, v hiši ne bo sreče!« In tako se je leta 1967 porodila zamisel o izvedbi velike pustne prireditve, na kateri naj bi sodelovalo čim več kraških vasi. Letos boste tako lahko na openskih ulicah občudovali že 47. sprevod voz in skupin, ki so prava paša za oči. Domiselne kreacije so postavljene na vozovih, ki jih vlečejo traktorji ali manjši tovornjaki. Vsak voz spremlja skupina, ki je enotno našemljena in se ob glasbi pozibava v usklajenih plesnih gibih.
Vsako leto izbirajo najboljši voz in skupino, pri čemer je komisija kar stroga, saj ocenjuje tehnično izdelavo voza, izvirnost zamisli, izdelavo kostumov, koreografijo in satirično sporočilo nastopajočih.
Za organizacijo odmevne prireditve skrbi domači odbor Kraškega pusta, ki se vsako leto znova spopada s finančnimi težavami, a jih vselej uspešno prebrodi. Eden izmed najbolj prizadevnih organizatorjev je vsestranski umetnik in humorist Igor Malalan. Na Opčinah deluje več slovenskih društev, krajevno slovensko dušo boste občutili tudi med sprehodom ali v kateri od tamkajšnjih gostiln.
Po končanem pustovanju si lahko dan popestrite še s spustom v Trst. A ne z avtomobilom! Privoščite si vožnjo s slovitim openskim tramvajem, ki že vse od leta 1902 na svojevrsten način premaguje veliko strmino! Za ogled številnih drugih kraških znamenitosti pa bo dan verjetno prekratek …