Svetloba za temačne zimske dni

Prosti čas | feb. '14

Zima je čas, ko nam manjka sonca. Zato ni čudno, da ljudje postanemo potrti, razdražljivi in utrujeni, da čutimo potrebo po uživanju večje količine ogljikovih hidratov, da se težko skoncentriramo, da marsikdo toži zavoljo porušenega spalnega ritma. Naše telo pa lahko prelisičimo z dodatnimi svetili v bivalnih prostorih.
Izpostavljenost soncu spodbuja proizvodnjo vitamina D, ki je koristen za krepitev kosti, poleg tega naj bi varoval tudi pred vnetji in rakavimi obolenji. Sonce vpliva prav tako na raven serotonina, ki pravimo mu tudi hormon sreče. Da bi dvignili njegovo raven, poskušamo v zimskem času zaužiti več sadja in zelenjave. Pomaga tudi telesna aktivnost in sprehod po svežem zraku je boljše zdravilo od kateregakoli antidepresiva.

Neonke ali LED sijalke namesto klasičnih
Seveda je najbolj primerna tista svetloba, ki je podobna naravni. Vendar tudi ta ni ves čas enaka; čez dan je bela, bleščeča, proti večeru toplejša in manj intenzivna. Tako so za dnevno sobo najbolj primerne tople halogenske žarnice, za osvetlitev delovnih površin pa cevne fluorescentne sijalke (po domače jim rečemo neonke). Tudi LED-diode uspešno nadomestijo klasične sijalke, zlasti odkar je na voljo ves barvni spekter in ne le hladni beli odtenki. Najbolj idealna je seveda razpršena svetloba, saj so takrat obrisi predmetov in ljudi najbolj mehki in prijazni. Ni pa nujno, da je svetloba zelo močna in bleščeča. Glavno je, da prostori niso mračni in da je svetloba čim bolj podobna naravni.
V sončnih zimskih dnevih odstremo zavese in dvignemo žaluzije, s čimer spustimo svetlobo v stanovanje. Ta bo zaradi nižjega sevalnega kota dosegla tudi tiste kotičke, ki poleti ostajajo v senci. Ko se spusti mrak, prižgemo svetilke. Ni pa treba razsvetliti vsega stanovanja, dovolj je že lučka na predalniku, dovolj so prižgane svetilke nad slikami ali morda bralna lučka ob udobnem naslanjaču. Izogibamo se neposrednemu sevanju v oči, a hkrati poskrbimo, da svetilo meče čim manj senc. Praviloma je dovolj, da osvetlimo le tisti del površine, ki jo uporabljamo. Tak primer so svetilke pod kuhinjskimi omaricami: nameščene so zadaj, ob steni, tik pod visečimi elementi, tako da osvetlijo vso delovno površino, hkrati pa nam ne »svetijo v oči«, pa še sencam se izognemo. Te se po navadi pojavijo takrat, ko se med svetilko in površino, ki bi jo radi osvetlili, pojavi moteč predmet. Največkrat senco mečemo kar sami, sploh tedaj, ko osvetljujemo prostor le s stropnimi svetili.
Pri branju je dovolj, da osvetlimo knjigo ali časopis. To lahko storimo zgolj s svetilko, ki jo pripnemo na rob knjige in nam hkrati služi kot kazalo. Za večerno branje v postelji so naprimernejše stenske svetilke z gibljivo roko, s pomočjo katere lahko snop svetlobe usmerimo tja, kamor želimo, hkrati pa s tem ne motimo partnerja, ki morebiti že spi na drugi strani postelje. Poleg tega stenske svetilke ne moremo prevrniti, če ponoči iščemo stikalo. Vsekakor pa strokovnjaki odsvetujejo kakršnokoli, tudi minimalno osvetlitev spalnice v času, ko počivamo.

Spalnico ponoči povsem zatemnimo
V mestih je svetlobna onesnaženost velika. To pomeni, da svetloba ne dosega le tistih površin, kjer je nujna (javnih prostorov, cest, pločnikov). Ko svetloba ponoči doseže naravno okolje, lahko nepopravljivo zmoti procese, ki ohranjajo ravnovesje in zagotavljajo raznovrstnost v naravi. Podobno vpliva nepotrebna svetloba tudi na človeški organizem, ko se prikrade v naše spalne prostore. Negativno vpliva predvsem na bioritem, saj telo ne ve, ali je dan ali noč, kdaj pa je čas za počitek. Poleg tega nočna izpostavljenost svetlobi zmanjšuje tvorbo melatonina, hormona, ki vpliva na imunski sistem, na kognitivne sposobnosti, na samo spanje in uravnava dnevni ritem drugih hormonov. Količina melatonina z leti upada, po osemdesetem letu pa ga telo praktično ne proizvaja več in verjetno tudi zato starostniki potrebujejo manj spanja.
Vsekakor je najbolje, da spalnico ponoči povsem zatemnimo. Uporabimo lahko okenska zastirala ali težke zavese. Seveda nam tega ni treba početi na deželi, kjer je zunaj dovolj temno, saj ni je prijetnejše budilke, kot je jutranje sonce, ki posije na našo posteljo. Podnevi pa le dvignimo žaluzije in tudi pozimi na stežaj odprimo okna ter na hitro prezračimo spalnico. Zračenje ne odstrani le vonja po zatohlem, iz prostora tudi odvaja vlago in tako zmanjšuje pojav plesni, vanj pa prinese zadostno količino kisika. Že po 5 ali 10 minutah in ob povsem odprtih oknih se v povprečnem stanovanju zamenja celotna količina zraka, kar zadošča za ves dan in noč bolj zdrave klime v prostoru.
Bolj ali manj smo že vsi opremljeni z varčnimi žarnicami. Njihova prednost je majhna poraba energije in dolga življenjska doba, zlasti če jih pustimo goreti in jih ne obremenjujemo s prepogostim prižiganjem in ugašanjem. Kot nalašč torej, da vsaj eno svetilko pustimo prižgano, ko sredi dneva odidemo od doma in ko se po mraku vrnemo nazaj, saj nas pričaka topel in osvetljen dom.