Realna vrednost pokojnin znova navzdol

Dobro je vedeti | mar. '14

Gmotni položaj upokojencev se slabša bolj kot položaj zaposlenih, zaradi popolne zaustavitve usklajevanja pokojnin v letošnjem in v prihodnjem letu pa je povsem realna ocena, da se bo še bolj poslabšal.
Po novem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) naj bi se pokojnine usklajevale enkrat na letno na podlagi 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov zvišanja cen življenjskih potrebščin. Seštevek obeh deležev naj bi pomenil višino uskladitve pokojnin, ki bi jo bilo treba izvesti v februarju, veljala pa naj bi od 1. januarja. Novi način usklajevanja pokojnin je namenoma zapisan v pogojniku, saj je njegovo uveljavitev onemogočil zakon o izpolnjevanju proračunov v letih 2014 in 2015.
Dejstvo je, da je ZPIZ-2 za leto 2013 že v prehodnih določbah uveljavil drugačen način usklajevanja pokojnin. V tem letu so se lahko pokojnine uskladile v višini stopnje rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar-december 2012 in v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje letu 2011, pri čemer pa skupni znesek uskladitve ni smel presegati 50 milijonov evrov. V skladu s to zakonsko določbo je bilo v letu 2013 možno pokojnine uskladiti le za 0,1 odstotka, saj so se v predpisanem obdobju za toliko zvišale bruto plače.
Ne glede na omenjene določbe sistemskega zakona pa uskladitve pokojnin v tem in prihodnjem letu sploh ne bodo možne. Onemogoča jih ob koncu leta 2013 sprejeti zakon o izpolnjevanju proračunov Slovenije za leti 2014 in 2015, saj določa, da se pokojnine ne bodo usklajevale do 31. decembra 2015.
Poleg prej omenjene skromne uskladitve pokojnin je na raven nekaterih pokojnin, izplačanih v letu 2013, vplivala tudi odločitev Ustavnega sodišča RS, ki je marca lani razveljavilo določbe zakona za uresničevanje javnih financ (ZUJF), po katerih je moral pokojninski zavod junija 2012 znižati večino pokojnin, za katere država zagotavlja del sredstev ali v celoti iz državnega proračuna. Odločitev ustavnega sodišča je pokojninski zavod uresničil tako, da je prizadetim uživalcem pokojnin skupaj s pokojnino za mesec junij 2013 izplačal tudi vso razliko za nazaj, če je bila manjša od 100 evrov, sicer pa v višini 20 odstotkov, preostalo razliko v višini 80 odstotkov pa bo nakazal z izplačilom pokojnin za maj 2014.

Za 0,1 odstotka višje le povprečje starostnih pokojnin
Minimalna uskladitev pokojnin in učinki odločbe ustavnega sodišča so poleg strukturnih sprememb med prejemniki pokojnin, ki so se zgodile v minulem letu, vplivale na povprečne ravni izplačanih pokojnin v tem letu. Te so se v primerjavi s povprečji v prejšnjem letu, razen starostnih pokojnin, nekoliko znižale. Tako se je povprečna starostna pokojnina lani zvišala za 0,1 odstotka, povprečna invalidska pokojnina se je znižala za 0,6 odstotka, vdovske in družinske pokojnine pa celo za 2,5 odstotka.
Povprečna neto plača se je po podatkih statističnega urada lani zvišala za 0,6 odstotka, medtem ko se je povprečna bruto plača celo znižala za 0,1 odstotka. Zvišanje neto plač naj bi bilo namreč zgolj navidezno, pogojeno predvsem s spremembami v strukturi prejemnikov in ne posledica dejanskega zvišanja izplačil.
Znatno počasnejša rast ali celo zniževanje povprečnih pokojnin od rasti povprečnih plač povzroča vedno nižja razmerja med njimi. Prav to pa ob dejstvu, da se je v zadnjih štirih letih zniževala tudi realna vrednost pokojnin, opozarja na poslabšanje gmotnega položaj uživalcev pokojnin bolj kot zaposlenih, ki prejemajo plačo. Če je gmotni položaj odvisen zgolj od pokojnine, so razmere, v katerih živijo njihovi prejemniki, še toliko bolj zaostrene.
Statistični podatki o razmerjih med povprečnimi pokojninami in povprečnimi plačami v zadnjih štirih letih v celoti potrjujejo prejšnje ugotovitve.
Spremljanje ravni povprečnih neto plač in povprečnih neto pokojnin v zadnjih štirih letih

Pri prikazanih podatkih je treba opozoriti, da so ugodnejša razmerja v letih 2010 in 2011 tudi posledica dejstva, da povprečni zneski pokojnin vključujejo še povprečne zneske varstvenih dodatkov. Varstveni dodatek pa je bil z začetkom uporabe zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v letu 2012) iz ZPIZ prenesen med socialno-varstvene pravice. To je povzročilo za 2,3 odstotka nižjo raven povprečnih pokojnin v letu 2012 v primerjavi z letom poprej.
Ocene gmotnega položaja upokojencev bi bile še bolj verodostojne, če bi imeli na voljo tudi podatke o njihovih siceršnjih premoženjskih razmerah. A teh podatkov, žal, ni.
Spričo že omenjene popolno zaustavitve usklajevanja pokojnin v tem in prihodnjem letu je realno pričakovati, da se bo gmotni položaj upokojencev še naprej slabšal, in to toliko bolj, če se bo tudi v prihodnje nadaljevala rast inflacije.

Usklajevanje pokojnin zagotavlja ohranjevanja njihove vrednosti
Sistem usklajevanja pokojnin je namenjen ohranjanju njihove vrednosti. Če je usklajevanje omejeno ali pa ga sploh ni, sistem ne dosega svojega namena. Prav to pa se je dogajalo v minulih štirih letih, ki jih je zaznamovala globoko gospodarska in finančna kriza! Posledice tega dejstva so čedalje bolj vidne in občutne. Dvema letoma omejenega obsega usklajevanja pokojnin je v letu 2012 sledilo leto popolne opustitve usklajevanja ali v nekaterih primerih (zaradi uresničevanja ZUJF) celo zmanjšanje dotedanjih izplačil. Minimalna uskladitev pokojnin v letu 2013 in postopno uvajanje stanja pred izvedbo uskladitve nekaterih pokojnin po ZUJF, nista izboljšala razmer. Nič bolje pa ne bo tudi v tem in prihodnjem letu, saj učinki interventnih ukrepov časovno niso omejeni le na posamezno leto, temveč se, nasprotno, stopnjujejo in bodo vedno bolj vplivali na vse težji gmotni položaj prejemnikov pokojnin. Če bo podobnih gibanj prišlo tudi pri plačah, upad vrednosti pokojnin v razmerju do njih ne bo tako zelo viden. Bo pa vsekakor bolj občuten, če bodo v tem času bolj naraščale tudi cene življenjskih potrebščin, kar pa se je tudi dogajalo v minulih štirih letih.

Cene življenjskih stroškov
Cene življenjskih stroškov so se v letu 2010 in 2011 gibale na enaki ravni, v letu 2012 so zvišale, v letu 2013 pa so znova dosegle rast iz let 2010 in 2011. Realna vrednost povprečne neto plače se je lani že drugo leto zapored znižala, realna vrednost povprečnih pokojnin pa je nižja že četrto leto zapored. V letu 2010 se je znižala za 0,7 odstotka, v letu 2011 za 1,4 odstotka, v letu 2012 za 3,5 odstotka in lani za 1,9 odstotka. Če upoštevamo tudi nominalno znižanje povprečnih pokojnin v letu 2012 zaradi prenehanja izplačevanja varstvenega dodatka, pa je realna vrednost pokojnin, izplačanih v lanskem letu, še znatno nižja od njihove vrednosti, preden je začela realno padati.

Spreminjanje ravni povprečnih neto plač in povprečnih neto pokojnin v zadnjih štirih letih

Statistični podatki so zgovorni. Rast povprečnih pokojnin je počasnejša od rasti povprečnih plač ali pa je sploh ni. Razlike se povečujejo. Pogojene so z učinki interventnih posegov v sistem ali zunaj njega ter omejujejo ali onemogočajo uskladitve. Iz razpredelnice so vidni tudi statistični podatki o gibanjih cen življenjskih potrebščin v tem obdobju, kar omogoča izračunavanje realne vrednosti povprečnih plač in povprečnih pokojnin.
Če bi bilo letos mogoče uporabljati določbe sistemskega zakona o usklajevanju pokojnin, bi bila uskladitev izražena v zajamčeni višini, po kateri uskladitev ne more biti nižja od polovice ugotovljene rasti cen življenjskih potrebščin!
Zaradi minimalnih učinkov uskladitve in posledic odprave neustavnih določb ZUJF ter strukturnih sprememb se deleži uživalcev pokojnin, izplačanih glede na njihovo višino v letu 2013 in v primerjavi z letom poprej, niso bistveno spreminjali. Do 500 evrov je bilo tako lani 28,5 odstotka, leto poprej pa 28,4 odstotka prejemnikov starostnih pokojnin brez pokojnin v sorazmernem delu, med vsemi prejemniki pokojnin pa lani 40 odstotkov, predlani pa 40,1 odstotka. Delež prejemnikov starostnih pokojnin brez sorazmernih delov, ki so presegale 1400 evrov, je lani dosegel 3,8 odstotka, leto pred tem pa 3,6 odstotka ali 2,7 odstotka vseh prejemnikov pokojnin, predlani pa 2,5 odstotka.

Deleži povprečnih bruto pokojnin (brez sorazmernih delov) v letu 2013

Zakaj je treba izločati prejemnike sorazmernih delov?
Sorazmerni deli pokojnin praviloma zadevajo kratka obdobja, ki so jih njihovi prejemniki prebili v zavarovanju v Sloveniji. V številnih primerih so ta obdobja tako kratka, da zanje zavarovanci sploh ne bi mogli pridobiti pravice do pokojnine, če ne bi v ta namen v mednarodnih pogodbah obstajala določena možnost upoštevanja tudi tujih obdobij. Na ta način upravičenec lahko izpolni predpisane pogoje za pridobitev pravice do pokojnine. Njena višina pa lahko ustreza le sorazmernemu delu obdobja, prebitega v zavarovanju v Sloveniji. Sorazmerni deli pokojnin so praviloma zelo nizki. Ker so taki prejemniki bodisi že upravičeni ali to še bodo po izpolnitvi pogojev tudi do pokojnin, pridobljenih v zavarovanju v drugih državah, sorazmerni deli, ki se jim izplačujejo v Sloveniji, ne morejo biti objektivno merilo za ocenjevanje gmotnega položaja prejemnikov pokojnin. Če bi v strukturi prejemnikov upoštevali tudi take pokojnine, bi bili deleži najnižjih pokojnin bistveno drugačni.

Pri navajanju povprečnih zneskov pokojnin pa sorazmerni deli niso izločeni. Ker pa njihov vpliv ni zanemarljiv, bo verjetno treba za objektivno sliko gmotnega položaja prejemnikov pokojnin v prihodnje v državi navajati tudi take statistične podatke. V decembru 2013 izplačana povprečna mesečna pokojnina brez obračunanega davka je bila 565,49 evra, po izločitvi prejemnikov sorazmernega dela pa 616,12 evra. Povprečna starostna pokojnina brez obračunanega davka, izplačana v istem mesecu, pa je bila 616,42 evra, po izločitvi prejemnikov sorazmernih delov pa 682,99 evra.