Iz svetovalnice mareca 2014
Mlada mamica
Na priporočilo babice, sicer naše naročnice, je na svetovanje prišla vnukinja, mlada mamica s triletno hčerko in s petmesečnim sinčkom. V zadnjem času se počuti zelo slabo. Ker je hčerkica veliko bolna, je skrb zanjo na prvem mestu, zato preprosto zmanjkuje časa zanjo in za njeno zakonsko zvezo. Tako sta se z možem čedalje bolj zapletala v prepire, ko pa se je rodil še malček, je sčasoma njena utrujenost dosegla vrh. Kljub antidepresivom, ki jih je predpisala najprej njena zdravnica, potem pa še psihiatrinja, se njeno stanje ne izboljšuje. Obupuje, neprestano je utrujena, napeta, tudi za trenutek se ne more sprostiti. Ves čas joče in ne vidi izhoda iz zapletenih razmer.
Čas materinstva je za vsako žensko prelomen, saj v kratkem obdobju pride do veliko sprememb - od hormonskih nihanj, fizične utrujenosti do bistvene spremembe načina življenja. Marsikdo se v tem času ne znajde najbolje, predvsem pa pride v ospredje prepričanje o neskončni požrtvovalnosti, da bo v svojih in v očeh drugih veljala za dobro mamo. To pogosto pomeni, da drugim ne dovoli, da bi ji izdatneje pomagali; povsod mora biti zraven in za vse zna samo ona dobro poskrbeti, kar seveda posledično vodi v preutrujenost in izgorelost, posledica tega pa so že omenjeni simptomi. Čeprav vnukinja naše naročnice ve, da bi bližnje lahko prosila za pomoč, ji to nikakor ne gre z jezika. Včasih si zato želi, da bi samo sebe bolje razumela, in zato je tudi prišla na psihoterapevtsko svetovanje.
Najprej je dobro vedeti, da se ljudje nikoli ne vedemo naključno. Vedno se vedemo z določenim razlogom, čeprav nam naše vedenje včasih na racionalni ravni sploh ni razumljivo. Dobro pa je, da ima mlada mamica pozitiven odnos do psihoterapevtskega svetovanja, ki ji lahko pomaga pri sprejemanju njene nove življenjske vloge in spreminjanju prepričanj. Ta ji lahko povzročajo težave pri sprejemanja novega načina življenja, denimo tega, da bo ravnala prav, če bo otroka oddala v varstvo, poskrbela v tem času zase in za svoje sproščanje, šla z možem na krajši izlet, da ji ni treba imeti stanovanja vedno sterilno počiščenega in podobno. To so ji zagotovo omenjali tudi doma, vendar je zanimivo, da velikokrat bolje slišimo neznance kot svoje bližnje … Šele nekdo, ki nam je tuj, nam mora dati dovoljenje za spremembo prepričanj, ki nas omejujejo in nam povzročajo težave. In najpomembnejše dejstvo – nikogar ne moremo prisiliti, naj se spremeni, samo sami sebe lahko spremenimo. Pri tem pa nam je lahko v veliko pomoč prav psihoterapija.
