Opravljivci so med nami

Dobro počutje | mar. '14

»Biti moder pomeni priznati, da so naše sodbe lahko včasih napačne, da ne poznamo vedno vseh potrebnih dejstev, da torej nimamo vedno prav.«
Pam Brown
Tokratno razmišljanje je spodbudilo nedavno čakanje pred odprtjem zdravstvene ordinacije. Med prisotnimi se je spontano začel pogovor, ki sem mu morala prisluhniti, pa hotela ali ne.

Posebno vneta je bila manjša skupinica, ki je izstopala z opravljivimi temami:
- »Prisluškovala sem pred vrati, kaj je telefonirala ...«
- »Sosed mi je nevoščljiv, zato gleda samo nase …«
- »Ni čudno, da je pri Kovačevih toliko nesoglasja. Žena ga nenehno muči z ljubosumnostjo …«
- »Greva na kavo, ti bom povedala, kaj sem izvedela o tem politiku …«
- »Tone je velik skopuh. Ko me vabi na kavo, čaka, da vse jaz plačam. Na zunaj pa se dela pozornega …«
Še in še bi lahko naštevala zanimiva pričevanja nekaterih navzočih. Starejši gospod mi je prišepnil: »Ali slišite to opravljanje? Veste, obrekujejo samo tisti, ki sami niso nič boljši.« Prikimala sem mu. Res je, obrekovanje ne prinaša nobenih koristi! Razkrije samo značaj osebe, ki obrekuje. To so predvsem ljudje, ki se ne znajo na zdrav način sporazumevati med seboj, menijo psihologi. So tudi izredno zamerljivi, kar je predvsem povezano s prizadevanjem, da se preveč opirajo na svoja pričakovanja. Človek po navadi ne more natančno vedeti, kaj se rojeva v glavah drugih ljudi.
Obtoževanje ne prinaša nobene koristi.
Obrekljivci so pogosto gostobesedni, ne moremo jih zaustaviti v pogovoru, pa nam je poslušanje še tako neprijetno. Najbolje je, da jih prekinemo: »O tem se zdaj ne želim pogovarjati!«
Pogosto se tudi bojimo, da bi kaj rekli ali storili, kar bi utegnilo koga prizadeti ali razočarati, zato raje »žrtvujemo« sebe.
Ko sva s prijateljico razmišljali o obrekovalcih, je modro pripomnila: »V takih trenutkih si rečem: oprosti, ne mika me to poslušati, saj me tudi ne zanima.« Najbolj pa zaleže: »svoje mnenje bom povedala jutri.«
Taka komunikacija je tudi umetnost sporazumevanja! Priznajmo, da nam tega zelo manjka.
Vsem nam so iz literature znane pripovedi o »vaških opravljivkah«.
Dobro je tudi vedeti, da moramo biti pozorni na tako imenovano govorico telesa sogovorca: kako drži roke, kako se sklanja, na obrazno mimiko ipd. Če izraža mržnjo ali zavist do človeka, o katerem govori, po navadi stiska pesti ali se ironično smeji.
In kaj je govorica telesa? To je nebesna komunikacija, ki vključuje obrazno mimiko, gibe, držo telesa, bližino med sogovornikoma, dotik.
Ni pa lahko v medsebojnih odnosih vselej spoznavati sebe in druge. Naj tokratno razmišljanje sklenem z mislijo našega spoštovanega, uglednega psihologa in misleca prof. dr. Antona Trstenjaka: »To, kar ljudje povedo o sebi ali drugi o njih, nam daje največ 'snovi', da si ustvarimo podobo osebnosti, ki nas zanima. Tu se znajdemo pred presenetljivim nasprotjem: to, kar izjavljajo drugi o nekom, je manj zanesljivo in bolj subjektivno, kot to, kar človek sam izjavljajo sebi, čeprav na splošno drži pravilo, da je sodba o samem sebi že načelno bolj subjektivna.«
V OKVIR
Vedeti moramo, da je kritično mišljenje zmožnost in pripravljenost, da sprejmemo ali shranjujemo zgolj tista pričakovanja, ki so razumno utemeljena!