Izogibanje alergenom ni edina rešitev
Žal je pomlad tudi sezona pogostejših alergij, saj je cvetni prah pri človeku med najpogostejšimi alergeni. Zdravljenje naredi življenje znosnejše, vseeno pa bolezen sodi med bolj nadležne, zato je življenje treba prilagajati koledarju cvetenja rastlin in je skoraj obvezen spremljevalec vsakogar s senenim nahodom.
Cvetoči travniki se po košnji posušijo v seno, kar je dalo ime senenemu nahodu, za katerim trpi skoraj petina Slovencev. Ker se cvetenje pojavlja le v toplem delu leta, težavo imenujemo tudi sezonski rinitis (rinitis = vnetje nosne sluznice). Ker pa sprožilec simptomov ni vedno le cvetni prah, je alergijski rinitis tisti izraz, ki združuje skupino alergijskih bolezni, katerih spremljevalec je nahod.
Najpogostejši alergeni
Človeško telo se vsiljivcev brani z imunskim sistemom. Alergija je skupina bolezni, ko se imunski sistem zmoti in povsem neškodljivo snov oceni kot nevarno in jo napade z vsemi sredstvi. To snov imenujemo alergen, ki pri posamezniku z alergijo sproži alergijsko reakcijo. Stik alergena s sluznico sproži izdelovanje protiteles, ki napadejo vsiljivca, sproščajo hormon histamin, ta pa povzroči bolezenske znake. V našem primeru gre za stik določene vrste peloda s sluznico zgornjih dihal, odziv organizma nanj pa povzroči simptome senenega nahoda.
Simptomi alergije se pojavljajo kmalu po stiku z alergenom. Podobni so prehladu, ki pa ga ne spremlja vročina in tudi ne splošno slabo počutje. Najpogosteje gre za obilen, voden izcedek in za srbenje v nosu, kihanje, motnje vonja, pogosto tudi srbenje in solzenje oči, kasneje pa zamašen nos, kašelj, boleče grlo, otekline pod očmi, motnje sluha, utrujenost in glavobol. Simptomi večinoma niso nevarni, so pa izrazito nadležni in trajajo ves čas izpostavljenosti alergenu ali do učinkovitega zdravljenja.
Alergeni pri senenem nahodu so pelodi dreves, trav, plevelov in plesni, ki jih po okolici raznaša veter. Največ jih je v zraku v suhih, vetrovnih dnevih medtem ko dež cvetni prah spere na tla, zato ga je v zraku najmanj v vlažnih deževnih dnevih. Alergeni se pojavljajo sezonsko, odvisno pač od klimatskih razmer. Najbolj problematični za alergike so pri nas pelodi breze, ciprese, trav, oljke, ambrozije, krišine in pelina. V spomladanskem času so glavni povzročitelji težav pelodi trav in dreves. Sezona se lahko začne že pred februarjem, in to s cvetenjem jelše, leske in vrbe. V poletnem času te alergene zamenjajo pelodi plevelov in zeli, kot sta pelin in trpotec. V jeseni največ težav povzročajo pleveli in plesni, sezona senenega nahoda pa se konča do konca oktobra z zloglasno ambrozijo. Začetki cvetenja so različni, odvisni od vrste podnebja. Tako se, denimo, na Primorskem pojavi prej kot v hladnejših predelih države. Koncentracijo posameznega cvetnega prahu v zraku redno spremlja Nacionalni institut za javno zdravje, aktualne razmere pa so prikazane na spletni strani www.ivz.si/cvetni_prah/vsebnost
Med druge pogoste alergene sodita mačja ali pasja dlaka ali delci njune kože ter izločki pršic, ki so pogosti prebivalke posteljnine in hišnega prahu. Pršice lahko vse leto povzročajo težave, a so zaradi bolj lokalne narave veliko laže obvladljive.
Na alergijski rinitis posumimo, če se simptomi pojavljajo v povezavi z letnim časom, obdobji cvetenja posameznih rastlin, z gibanjem v naravi, pa tudi s čiščenjem stanovanja, stepanjem posteljnine in z druženjem s hišnimi ljubljenci. Sum, da so naše težave posledica alergije, lahko s posebnimi preiskavami potrdi zdravnik. Največkrat s kožnimi testi, ko najpogostejše alergene na podlahti vnesemo v podkožje in po krajše času na teh mestih izmerimo reakcijo. V pomoč so nam tudi krvne preiskave, kjer določamo protitelesa.
Obvladovanje, ne ozdravitev
Simptomi bolezni so večinoma dobro obvladljivi s splošnimi ukrepi in zdravili, za to bolezen ne predstavlja večje nevarnosti za zdravje. Pogosto je povezana z drugimi alergijskimi boleznimi in nezdravljena lahko povzroči alergijsko astmo. Alergija na nekatere pelode lahko povzroči pojav alergije na posamezne vrste sadja, orehe, lešnike, ki jih imunski sistem prepozna kot podobne in nič krive napade s protitelesi. Ta pojav imenujemo navzkrižna alergija. Pri zdravljenju pa ne pričakujemo ozdravitve, ampak le obvladovanje vnetja in simptomov.
Osnovni ukrep pri vseh alergijah je izogibanje alergenu. Če nismo v stiku z njim, ni težav z alergijo. Tistim alergenom, ki so v zraku in jih kilometre daleč prenaša veter, se skoraj ni mogoče izogniti, izpostavljenost pa lahko zmanjšamo tako, da se v času, ko je v zraku cvetnega prahu več, zadržujemo v zaprtih prostorih, s prezračevanja stanovanja ponoči, ko je cvetnega prahu v zraku manj, gibanje na prostem pa prestavimo na bolj vlažne dneve in tiste po dežju.
Če splošni ukrepi ne zadoščajo, so nam na voljo različne možnosti zdravljenja. Ob blagih težavah zadošča izpiranje nosu s fiziološko raztopino, ki zmehča sluz in olajša odstranjevanje izločkov. Z dekongestivi si lahko v kritičnih trenutkih odmašimo nos, primerni pa so le za kratkotrajno rabo. Na voljo so kot pršilo ali kapljice, dobimo pa jih brez recepta. Učinkovito zdravljenje je z antihistaminiki, ki zavrejo učinke histamina kot glavnega neposrednega povzročitelja simptomov. Tudi teh je nekaj na voljo brez recepta. Najučinkovitejše zdravljenje pa je s kortikosteroidi. To so protivnetna zdravila, ki jih pri senenem nahodu na nosno sluznico nanašamo z nosnim pršilom lokalno. Pred tem si moramo fiziološko raztopino očistiti nos vseh izločkov. Pri hujših ali slabo obvladljivih simptomih je možna tudi imunološka terapija, ko z namernim dodajanjem vedno večjih odmerkov alergena pod zdravniško kontrolo navajamo nanj naš imunski sistem. Za večino alergij pa zadošča zdravljenje pri osebnem zdravniku in le bolj zapletene primere obravnava specialist alergolog.
