Proteza ne sme »plesati«
Človek ima zobe, da z njimi grize, to pa je poleg socialne vloge, ki jo igra nasmeh, glavna naloga zob. Usklajen ugriz je tisti, pri katerem pride do maksimalnega stika zob ob hkratnem stiku zgornje in spodnje čeljusti, pri čemer so žvečne mišice sproščene, čeljustni sklep pa v pravilnem položaju.
Za dober ugriz se morajo zgoditi tri stvari. Prvič, imeti moramo zobe, in to stabilne, kar nam omogočajo zdrave dlesni, torej brez parodontalne bolezni.
Naprej, zobje morajo biti močni. Močan zob je tisti, ki nima lukenj in je ohranjen celovito. Zobozdravniki poškodovane zobe obnovijo s plombami in prevlekami, manjkajoče zobe pa nadomestijo z mostički, protezami ali vsadki.
In tretjič, z zobmi moramo čim bolj učinkovito in čim bolj udobno gristi. Najpogostejši razlog za slaboten, včasih celo nemogoč ugriz pri starejših tiči v tem, da so imeli že precej popravil zob, a ne vsa naenkrat niti niso bila celostno načrtovana in usmerjena v dolgoročno ustno zdravje.
Totalne proteze so bile v preteklosti edina rešitev za ljudi, ki niso imeli več svojih zob. Problem protez je v tem, da se njihova podpora (ustna sluznica, kost) z leti in uporabo topi. Zaradi tega proteza ne sedi več primerno in ob grizenju pleše, lahko tudi “žuli”. Kaj storiti?
Podložitev proteze ni trajna
Pacientom s takimi težavami lahko protezo podložimo in tako spet ustvarimo njen stik z ustno sluznico. Ta postopek pa je treba zaradi nadaljnjega umika kosti ponoviti na leto ali dve. Zobozdravnik mora pacienta opozoriti, da nekega dne podložitev ne bo več smiselna, obenem pa bo preostale kosti tako malo, da pacientu ne bo mogoče izdelati z vsadki podprte proteze. Vsadke bi zato morali vstaviti tedaj, ko je kosti še dovolj in podložitve še omogočajo vnovično funkcijo proteze.
Številni pacienti so nam zaupali, da je bil novi mostiček previsok, pa so to težavo rešili tako, da so brusili (nižali) preostale zobe. Na koncu se je vse res nekako prilegalo v usta, malo pa so se tudi navadili na novo protezo. S takim ravnanjem pa se ugriz vedno spremeni, in to na slabše. Prav sposobnosti človeškega organizma, da se navadi na neskladje, moramo pripisati, da kasneje pacient in tudi zobozdravnik pozabita na vse in si ne prizadevata doseči popolne funkcije grizenja.
Bodite pozorni na znake, ki zahtevajo hiter odziv in pomoč zobozdravnika: občutljivost zob (predvsem na hladno); umik dlesni; poškodbe na zobeh ali mišicah ali čeljustnem sklepu; poškodbe zobnih vratov (te so najpogostejše); majavost zoba; izguba zoba; glavoboli ali migrene; občutek napetega ali otrdelega vratu; obrazne bolečine, bolečine v ušesu; kratki zobje; upadlost lica; namrščen videz; navidezno tanjše ustnice.
Vse bralcem ki imajo katerega od naštetih problemov, v aprilu omogočamo, da pokličejo na telefon 01 23 23 235 in si rezervirajo termin za analizo grizne funkcije v Ustni Medicini v Ljubljani. Prvim desetim, ki bodo poklicali in nam povedali šifro »UGRIZ«, bomo analizo v vrednosti 197 evrov ponudili za zgolj 49 evrov.
