Bolj smo pozorni, bolje mislimo
Pozornost je najpomembnejši pogoj vseh umskih procesov. Če odpove pozornost, odpovejo tudi drugi duševni procesi ne glede na gibalne, senzorne in razumske značilnosti. S pozornostjo se jasnijo vsebine zavesti, denimo zaznave ali predstave.
Pri posameznikih opažamo, da njihovo mišljenje včasih odpoveduje samo zato, ker niso dovolj pozorni na gradivo. Zlasti osebe z minimalno cerebralno poškodbo se težko zberejo in pogosto jih zmotno imamo za umsko nerazvite ali prizadete, v resnici pa motena le njihova pozornost.
Ena glavnih funkcij pozornosti je selekcija gradiva. Posameznika obdaja mnoštvo dražljajev, pozornost pa je proces njihove selekcije. Pozornost pomeni, da se usmerjamo le na nekatere stvari, na tiste, ki so bile v preteklosti pomembnejše. Selektivna funkcija pozornosti je v starejših letih pomanjkljiva ali celo neustrezna, kar se sicer dogaja v vseh starostnih obdobjih, vendar v starosti pogosteje.
Kadar imamo novo izkušnjo in nismo pozorni nanjo, jo hitro pozabimo. Marsikaj, za kar obtožujemo slab spomin, ni povezano s spominom, temveč s pozornostjo, denimo tedaj, ko se ne spomnimo imena, številke, naslova, nismo pa se potrudili, da bi se jih zapomnili. Včasih zadostuje že to, da si rečemo: »To si pa moram zapomniti!«
Težave pri deljeni pozornosti
V psihologij razlikujemo enovito in deljeno pozornost. Prva zajema ves dogodek ali gradivo, pri drugi pa predmet preskakuje, denimo pri branju. Če poslušamo s slušalkami v enem ušesu en govor, v drugem pa drugega, ne razumemo nobenega, dokler pozornosti ne usmerimo le na enega od njiju. Ponovimo lahko le besedilo enega govora. Pomagamo pa si s hitrim preskakovanjem pozornosti. To počnemo tedaj, ko poslušamo govorca, obenem pa vlečemo na uho, kaj govorijo drugi.
Starejši ljudje se pri enoviti pozornosti skoraj ne razlikujejo od mlajših, razlikujejo pa se pri deljeni pozornosti. Slabše zaznavajo več virov ali prizorov obenem; tedaj tudi naredijo več napak. Teže preskakujejo besedilo, poslušanje brez preskakovanja pa ovira zmanjšan obseg pomnjenja. Težave se pojavljajo predvsem pri manj znanem gradivu, kjer ne morejo pomagati izkušnje. Voznik motornega vozila mora paziti na dogajanje na obeh straneh ceste; ena rešitev je počasnejša vožnja, druga pa vnovičen pogled na cesto.
Zapletene naloge zahtevajo deljeno pozornost. Z naraščanjem zapletenosti se podaljšujejo reakcijski časi. To je tudi razlog, zakaj starejši ljudje enako dobro rešujejo preproste naloge, počasneje pa zapletene. Zelo zapletene so, denimo, poteze pri igranju šaha. Za vsako potezo šahist predvidi možne posledice, ki pa jih je veliko. Zato so reakcijski časi pred potezami zelo dolgi (razen pri hitro potezni igri). Vpliv zapletenosti je manjši, če posameznik rešuje naloge z dobro znanim gradivom. Pri enoviti pozornosti starejši ljudje niso nič manj učinkoviti kot mlajši, pri deljeni pa se razlike hitro pojavijo.
