Vaša svetovaka – mag. Milena Paulini – maj 2014
Starostna pokojnina po prejšnjem zakonu
Bralka M. P. iz okolice Postojne navaja, da ji je kot invalidu III. kategorije konec leta 2009 prenehalo delovno razmerje, nato pa je pri zavodu za zaposlovanje dobivala denarno nadomestila, od poletja 2012 dalje pa prejema vdovsko pokojnino. Zanima jo, ali ima kot invalid pravico do starostne pokojnine po prejšnjem zakonu, saj bi pogoje zanjo izpolnila konec leta 2015.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju od 1. 1. 2013 dalje za pridobitev pravice do starostne pokojnine za zavarovanca določa višjo starost, za zavarovanko pa poleg višje starosti še višjo pokojninsko dobo v primerjavi s prejšnjim zakonom, ki je veljal do konca leta 2012. To je bil tudi razlog, da zakon v prehodni določbi ureja varstvo pričakovanih pravic za brezposelne zavarovance, invalide in prejemnike poklicne pokojnine, ki pod določenimi pogoji lahko še vedno uveljavijo pravico do starostne pokojnine po zakonu, veljavnem do konca leta 2012, čeprav na dan 31. 12. 2012 še niso izpolnili pogojev za starostno upokojitev.
Ena izmed teh kategorij so tudi zavarovanci s priznanim statusom delovnega invalida II. in III. kategorije invalidnosti, ki jim je manjkalo do pet let starosti in pet let pokojninske dobe ali manj za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve novega zakona, če so bili 31. 12. 2012 prijavljeni pri zavodu za zaposlovanje. Ti zavarovanci bodo lahko uveljavili pravico do starostne pokojnine po teh predpisih, če bodo do konca leta 2017 dopolnili manjkajočo starost in pokojninsko dobo.
Bralka je sicer invalid III. kategorije invalidnosti od konca leta 2009, vendar kot uživalka vdovske pokojnine na dan 31. 12. 2012 ni mogla biti prijavljena pri zavodu za zaposlovanje. Ker v njenem primeru ni izpolnjen zahtevani pogoj prijave na navedeni dan pri zavodu za zaposlovanje, tudi ne izpolnjuje pogojev uveljavitev pravice do starostne pokojnine po zakonu, veljavnem do konca leta 2012. Bralka bo lahko uveljavila pravico do starostne pokojnine šele z izpolnitvijo pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po veljavnem zakonu, torej z dopolnitvijo starosti 65 let. Takrat bo lahko izbirala, ali bo še naprej uživala vdovsko pokojnino ali pa starostno pokojnino z delom vdovske pokojnine, odvisno pač od tega, kaj bo zanjo ugodneje.
Dokup študija
Bralka A. H. iz Ljubljane je slišala, da je še vedno mogoče dokupiti čas študija. Zanima jo, ali je to res, saj bi se z dokupljeno pokojninsko dobo lahko prej upokojila, in ali se ji zaradi tega pokojnina zmanjšala.
Veljavni zakon določa, da lahko zavarovanec do konca leta 2015 uveljavi pravico do dokupa dveh let za čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija, če v tem obdobju ni bil vključen v obvezno zavarovanje, vendar pod pogojem, da ima ob vložitvi zahtevka dopolnjenih najmanj 38 let pokojninske dobe brez dokupa (moški) ali 35 let pokojninske dobe brez dokupa (ženske). Osnova za plačilo časa študija je enaka - 70 odstotkov osnove zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečane za odstotek zvišanja pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva za vštetje časa v zavarovalno dobo. Po zakonu najnižja osnova za navedeni dokup ne sme biti nižja od 70 odstotkov zneska v višini povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva.
Po prejšnjem zakonu, veljavnem do konca leta 2012, je zavarovanec čas dodiplomskega in podiplomskega študija lahko uveljavljal tudi za izpolnitev pogojev za starostno pokojnino, ne pa tudi za njeno odmero, kot dodano dobo, to je brez plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker veljavni zakon za čas študija ni predvidel niti dokupa, je zakonodajalec zaradi lažjega prehoda v strožje pogoje upokojevanja v prehodni določbi omogočil do konca leta 2015 dokup tega obdobja, ki je finančno ugodnejši od preostalega dokupa. Za izpolnitev pogojev namreč zakon vsem zavarovancem in uživalcem pokojnine za ugodnejšo odmero pokojnine po veljavnem zakonu omogoča dokup do pet let zavarovalne dobe, pri čemer je osnova, določena v višini 100 odstotkov in ne v višini 70 odstotkov, kot to velja za dokup časa študija pod prej omenjenimi pogoji.
Ker pa dokup zavarovalne dobe ni pokojninska doba brez dokupa, bi bralka v primeru morebitnega dokupa študija lahko uveljavila le predčasno pokojnino, starostno pokojnino pa le, če bi dopolnila zahtevano pokojninsko dobo brez dokupa, torej brez upoštevanja dokupljene dobe. Uveljavitev predčasne pokojnine ima namreč za posledico zmanjšanje pokojnine, odstotek zmanjšanja pa je odvisen od njene starosti ob uveljavitvi pravice.
