Št. 5, maj 2014

Spodbuda
V sedemdesetih letih, ko so se zaposlovale generacije mladih, ki se sedaj upokojujejo, ni bilo težko najti službe. Na enega upokojenca so tedaj prišli štirje zaposleni, lani pa le še 1,46 zaposlenega. Tako razmerje so demografske projekcije napovedovale že dolgo, pa jih nismo jemali dovolj resno. Pokojninska reforma iz leta 1999 je poleg javnega pokojninskega zavarovanja uvedla še drugi pokojninski steber, t. i. dodatno pokojninsko zavarovanje, ki pa ni zaživel tako kot na tujem. Veliko ljudi je po desetih letih privarčevani denar dvignilo in ga porabilo za druge namene. Tisti, ki so se odločili za pokojninsko rento, so danes zadovoljni. Ker bo višina pokojnin iz obveznega zavarovanja še padala, bo za prihodnje generacije upokojencev toliko pomembnejše dodatno pokojninsko zavarovanje, sicer bomo postali dežela revnih upokojencev.
Danes si nekateri upokojenci izboljšujejo svoj materialni položaj tudi z dopolnilnim delom, od občasnega varstva otrok, pomoči starejšim, do izdelovanja različnih predmetov, ki pa ga bo država po novem obdavčila. Državni zbor je tik pred zaključkom naše redakcije sprejel novi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki uvaja t. i. vrednotnice. Takšno delo bo po novem treba  prijaviti in na mesec plačati 9 evrov (7 evrov bo šlo v pokojninsko blagajno in 2 v zdravstveno). Od vsakega prijavljenega dela je treba plačati tudi davek na dohodek, s povečanim dohodkom pa postanejo dohodninski zavezanci tudi upokojenci. Od dodatnega zaslužka bo tako po obdavčitvi upokojencem ostalo bolj malo, bo pa do novih davkov prišla država. Imamo zelo drago državo, ki pa je ne bodo rešili niti novi davki, če ne bomo naredili reda tudi pri porabi javnega denarja, predvsem tistega dela, ki ponikne v korupcijskih kanalih.
A vse le ni v denarju. Prostovoljno delo – lep primer so mentorji prostovoljci, ki med mladimi širijo tehnično kulturo – prinaša zadovoljstvo, veselje in občutek koristnosti. Med mladimi in starejšimi se spletejo vezi, ki ostanejo za vedno. Mladi prinašajo mladost in zagnanost, starejši izkušenost in modrost, in družba, ki spodbuja medgeneracijsko sožitje, bo zagotovo lažje prestala krize. Pa znamo spodbujati in ceniti tovrstno delo?
Vaša urednica
Jožica Dorniž

Spodbuda


V sedemdesetih letih, ko so se zaposlovale generacije mladih, ki se sedaj upokojujejo, ni bilo težko najti službe. Na enega upokojenca so tedaj prišli štirje zaposleni, lani pa le še 1,46 zaposlenega. Tako razmerje so demografske projekcije napovedovale že dolgo, pa jih nismo jemali dovolj resno. Pokojninska reforma iz leta 1999 je poleg javnega pokojninskega zavarovanja uvedla še drugi pokojninski steber, t. i. dodatno pokojninsko zavarovanje, ki pa ni zaživel tako kot na tujem. Veliko ljudi je po desetih letih privarčevani denar dvignilo in ga porabilo za druge namene. Tisti, ki so se odločili za pokojninsko rento, so danes zadovoljni. Ker bo višina pokojnin iz obveznega zavarovanja še padala, bo za prihodnje generacije upokojencev toliko pomembnejše dodatno pokojninsko zavarovanje, sicer bomo postali dežela revnih upokojencev.Danes si nekateri upokojenci izboljšujejo svoj materialni položaj tudi z dopolnilnim delom, od občasnega varstva otrok, pomoči starejšim, do izdelovanja različnih predmetov, ki pa ga bo država po novem obdavčila. Državni zbor je tik pred zaključkom naše redakcije sprejel novi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki uvaja t. i. vrednotnice. Takšno delo bo po novem treba  prijaviti in na mesec plačati 9 evrov (7 evrov bo šlo v pokojninsko blagajno in 2 v zdravstveno). Od vsakega prijavljenega dela je treba plačati tudi davek na dohodek, s povečanim dohodkom pa postanejo dohodninski zavezanci tudi upokojenci. Od dodatnega zaslužka bo tako po obdavčitvi upokojencem ostalo bolj malo, bo pa do novih davkov prišla država. Imamo zelo drago državo, ki pa je ne bodo rešili niti novi davki, če ne bomo naredili reda tudi pri porabi javnega denarja, predvsem tistega dela, ki ponikne v korupcijskih kanalih.A vse le ni v denarju. Prostovoljno delo – lep primer so mentorji prostovoljci, ki med mladimi širijo tehnično kulturo – prinaša zadovoljstvo, veselje in občutek koristnosti. Med mladimi in starejšimi se spletejo vezi, ki ostanejo za vedno. Mladi prinašajo mladost in zagnanost, starejši izkušenost in modrost, in družba, ki spodbuja medgeneracijsko sožitje, bo zagotovo lažje prestala krize. Pa znamo spodbujati in ceniti tovrstno delo?


Vaša urednica
Jožica Dorniž

Kazalo

Iz dela ZDUS - maj 2014 Pregled laskih rezultatov Kot vsako leto so v prvem trimesečju DU na zborih in konferencah svojih članov tudi letos pretehtala opravljeno delo v minulem letu ter predstavila in potrdila načrte za let

Spremembe osnov za odmero pokojnine Na aprilski seji je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije med drugim sprejel tudi dva sklepa, pomembna za priznavanje nekaterih pravic iz obveznega zavarovanja, in to: sklep o

O neplačevanju prispevkov za socialno varnost Problematiko neplačevanja prispevkov je Svet ZPIZ obravnaval že pred štirimi leti in s svojim stališčem seznanil odgovorne organe v državi z namenom, da bi se razmere izboljšale. Na marčni seji pa je

Vaša svetovaka – mag. Milena Paulini – maj 2014 Starostna pokojnina po prejšnjem zakonu Bralka M. P. iz okolice Postojne navaja, da ji je kot invalidu III. kategorije konec leta 2009 prenehalo delovno razmerje, nato pa je pri zavodu za zaposlovan

Vaš svetovalec – mag. Janez Tekavec – maj 2014 Sprememba meje Bralka je pred leti od svojih staršev podedovala hišo, sosednja hiša pa je bila pred nedavnim prodana. Novi sosed je po nakupu poklical geometra, ki je povedal, da poteka meja po katast

Vaš svetovalec – Dušan Bavec – maj 2014 O ohranitvi obrti ob upokojitvi Bralec se je leta 2012 upokojil kot obrtnik s statusom s. p. in je še obdržal manjšo družinsko obrt. Slišal pa je, da se bo moral odreči polovici pokojnine, če bo želel

Vaš svetovalec - mag. Boštjan J. Turk – maj 2014 Odpust iz doma za starejše občane Bralka ima invalidnega moža (delno nepomičen), ki že 6 mesecev živi v enem od domov za starejše občane. Nedavno tega pa je mož izrekel željo, da bi raje odšel domov,

Kako bomo ubranili pokojnine? Danes sem izvedela novo cvetko, ki so si jo izmislili naši nadebudni politiki. »Poslanec zastopa ves narod, zato lahko brez posledic ukinemo okraje, saj smo imeli v preteklih dvajsetih letih prevelik

Drugo leto svetovalnice za izboljšanje bivanja Od začetka letošnjega leta so uradne ure svetovalnice za izboljšanje bivanja starejših ob torkih in četrtkih od 12. do 16. ure, še vedno prostorih ZDUS na Kebetovi ul. 9 v Ljubljani Ob izkušeni svetov

Starodavni trg pod Mozirskim mostom »Pred sto leti, ko je nastala tale dvodelna razglednica, je bila Rečica ob Savinji veliko pomembnejši kraj kot danes in ena največjih občin v Zgornji Savinjski dolini. K temu so največ prispevali kmet

Osterčev novi glasbeni stil V Veržeju je spominska soba posvečena Slavku Ostercu, pomembnemu slovenskemu skladatelju in glasbenemu pedagogu, ki je na Slovenskem uvedel nov glasbeni stil. Na ljubljanskem konservatoriju se je uvel

Voditelj prevrata v Ljutomeru Majniška deklaracija iz leta 1917 je tudi v narodno razgibanem Ljutomeru in okolici globoko odmevala. Slovenska inteligenca je bila odločno protinemška. Med vojno so bili mnogi prepričani, da je obsto

Kontrabant Med zapisi je tudi pričevanje o kontrabantarstvu na loško-tolminski meji ob koncu 17. stoletja. Kmečki živelj, ki je težko živel samo od skromne zemlje, se je vedno bolj ukvarjal s preprodajo živine.

Popotovanje od Šentlovrenca do Luxemburga Ob srečanju s Francko Grošel se glasno začudim, kje skriva svojih 77 let! Ko pa sva se po dveh urah pogovora poslovili, mi je bilo jasno, da se res nima časa postarati! Petkrat na leto obišče hčerkino

Promet ima v krvi Franc Jurman z Ladje pri Medvodah je po poklicu višji sanitarni tehnik in je večino svoje delovne dobe dopolnil kot občinski sanitarni inšpektor, pozneje pa se je zaposlil na ministrstvu za notranje z

Idol kranjskih gumarjev Gorenjski muzej v Kranju je ob 60-letnici pripravil razstavo Tradicija gumarstva, del industrijske dediščine Gorenjske. Na njej so razstavljeni predmeti, povezani z gumarsko dediščino, in to od termof

Zgodba o gostilni in dvorcu »Gostilna - beseda, ki opiše vse, kar je nam, gostincem, skoraj sveto – gost in gostiti. Ne vem, ali ima še kak drug jezik izraz, ki bi tako natančno odslikaval to vsebino. Na to bi morali biti Sloven

Na sonce s kančkom pameti Sonce spodbudno vpliva na naše razpoloženje in počutje. Zagorela polt res skrije marsikatero nepravilnost na koži, vendar ima lahko preveliko izpostavljanje sončnim žarkom neprijetne in resne posledic

Vlažno celjenje ran je bolj učinkovito Rane po kirurškem posegu, po padcu, ugrizu psa, diabetično stopalo ali preležanine so lahko velika težava, če jih ne zdravimo takoj, ko so nastale. Poleg zdravniških nasvetov, kako si rano oskrbimo do

Nevarni vbodi okuženih klopov Pogosti, čeprav nezaželeni spremljevalci spomladanskih sprehodov so klopi. Vse več klopov je namreč okuženih in s slino prenašajo povzročitelje nevarnih bolezni – najpogostejši pa sta borelioza in klo

Da ne bo treba vstajati ponoči Tiščanje na stranišče ni nikoli prijetno, še najmanj takrat, ko v bližini ni stranišča, ali pa če moti naš spanec. Moški imajo pogosteje težave z nočnim vstajanjem. Statistike kažejo, da naj bi po 50.

Družite se s pozitivnimi ljudmi Če hočete biti v življenju, na delu in v družbi uspešni, se morate zavedati, da se lahko družite z dvema vrstama ljudi. Prvi so tisti, ki vas napolnijo z energijo, ki na življenje gledajo pozitivno, s

Psihološka svetovalnica – maj 2014 Brezposelna vnukinja Na pogovor je prišla naša dolgoletna naročnica. Skrbi jo za vnukinjo, ki ima visoko izobrazbo, a kljub neštetim prošnjam za zaposlitev, ki jih pošilja tako rekoč vsak dan, ne dobi

Kratke zdravstvene novice – maj 2014 Pet najpogostejših tiov nevropatske bolečine Društvo diabetikov Velenje in Zveza društev diabetikov Slovenije sta pripravila izkustveno razstavo Senzorij bolečine, na kateri obiskovalci s pomočjo pos

Izdatna krepitev celotnega telesa Po vseh poprejšnjih predihavanjih in razgibavanjih se bomo zdaj v celoti močno okrepili z na videz preprosto vajo, ki bo od vas zahtevala voljo in zbranost ter seveda pravilno izvedbo ob neprekinjenem

Za gibčne sklepe Težave s sklepi ima kar 40 odstotkov ljudi, starih med 45 in 75 leti in kar 80 odstotkov oseb, starejših od 75 let. Z njimi se srečujejo tako rekreativni športniki, kot ljudje s povečano telesno težo,

Alergije - nadloga in bolezen Alergije so moteča in pogosto huda nadloga, celo bolezen že. Pa vendar pravih alergij, ki jih je mogoče dokazati, ni toliko, kot so ljudje prepričani. Naj se sliši še tako neverjetno: alergije so lahk

Iz mamine kuhinje še diši – maj 2014 Drage bralke in bralci, še naprej vas vabimo k sodelovanju. Pošljite nam katerega od čim bolj izvirnih receptov jedi vaših mam, tet in babic na naslov: Uredništvo Vzajemnosti, Dunajska 109, 1000 Ljubl

Spoznajmo začimbe: Ne samo za v juho Peteršilj, krebuljica, pehtran in drobnjak so dišeče začimbe, pri katerih največ uporabljamo aromatične liste. V francoski kuhinji so znane kot osnova fines herbes, torej začimbe, ki jih v jedi dodaja

Recepti Maj 2014 Zelenjava po poljsko Potrebujemo: 6 večjih korenčkov 2 trdo kuhani jajci 2 žlici drobtin 2 žlici masla po želji peteršilj in druga sveža zelišča Korenje očistimo, narežemo na paličice, ki jih sk

Bi prespali na tujem kavču? Couchsurfing, kar bi lahko prevedli kot deskanje po kavčih ali kavčanje, združuje na milijone podobno mislečih popotnikov, tudi upokojencev. Bistvo takega načina potovanja je, da ne prebivate v hotelu

Razkošna belina pobočij Španovega vrha Španov vrh nad idilično vasico Planina pod Golico je imenitna točka z nepozabnim razgledom. Če pridamo še spomladansko cvetenje narcis, ki pobelijo pobočja vrha, je razlogov za vzpon več kot dovolj.

Drobne o tulipanih Veliko drobnih zanimivosti in praktičnih izkušenj se navezuje na priljubljeno pomladno čebulnico, a njihove čebulice le ne smejo biti premajhne, če želimo pridelati cvetje za vazo in okras v vrtu. To

Odženimo čebulno muho Ena večjih nadlog, ki v pomladnih mesecih pestijo vrtičkarje, je napad čebulne muhe in kasneje zavrtalke na gredicah, posajenih s čebulo, porom in drugimi čebulnicami. Ta škodljivec nam uniči ves prid

Družbena omrežja in varovanje osebnih podatkov Prejšnji mesec smo spoznali družbena omrežja, predvsem Facebook. Tokrat pa smo vam pripravili nekaj navodil za varno in razumno uporabo teh omrežij. Pri družbenih omrežjih gre namreč vedno za strah u

Za prehlad ni vedno kriva klimatska naprava O klimatski napravi smo še pred kakimi petnajstimi leti razpravljali, ali jo sploh potrebujemo. Takrat smo bili namreč navajeni vožnje pri odprtih oknih, ni nas motilo, da so okoli nas glasno brneli v

Sodobno pohištvo - kot v času vaše mladosti Čez sedem let vse prav pride, so govorile naše babice. In tako kot se vračajo kroji in vzorci pri oblačilih, tako se ponavljajo tudi oblike in barve pri pohištvu. Retro je v modi in oprema domov se zg

Naredimo mlinček Ob lepem vremenu nas kar vleče ven, na sprehod ali na prijeten piknik ob potoku, kjer bo voda kmalu že primerna za kopanje. Predlagamo, da za zabavo vašim najmlajšim izdelate mlinček, igračo, ki je ra

Drugačne okrasne blazine Dodatne blazine na sedežih ne omogočajo le udobnega sedenja, temveč so tudi dekorativne. Z zamenjavo prevlek lahko hitro in učinkovito osvežimo prostor. Prevleko za blazino lahko sešijemo iz ostank

Novo evropsko plemstvo Konec maja bomo državljani Evropske unije znova izbirali člane evropskega parlamenta. Te volitve pa bodo v marsičem drugačne od dosedanjih. Predvsem zato, ker so se v minulih letih razmere v Evropi bi

 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media