Vaš svetovalec – mag. Janez Tekavec – maj 2014

Dobro je vedeti | maj '14

Sprememba meje
Bralka je pred leti od svojih staršev podedovala hišo, sosednja hiša pa je bila pred nedavnim prodana. Novi sosed je po nakupu poklical geometra, ki je povedal, da poteka meja po katastru tako, da je skoraj tretjina bralkinega vrta na drugi strani katastrske meje. Vrt je sicer ograjen, ograjo pa so postavili že bralkini starši v času, ko je bila še otrok. Bralko zanima, ali mora ograjo podreti in vrt prepustiti sosedu.
Na mejni obravnavi, ki jo opravi geometer, je imela bralka možnost pokazati, kje po njeni oceni poteka meja, geodet pa mora to zapisati v zapisnik in vrisati v skico mejne obravnave. Če je bralka to storila, bo povabljena na obravnavo na geodetsko upravo. Če tudi tam ne bo mogoče meje urediti tako, da bi se z njo strinjala tako bralka, kot tudi novi sosed, bo geodetska uprava napotila bralko, da v roku 30 dni vloži predlog za sodno ureditev meje. Predlog se vloži pri tistem okrajnem sodišču, ki je krajevno pristojno po legi nepremičnine. Tako, denimo, za nepremičnino v Ljubljani Okrajno sodišče v Ljubljani, za nepremičnino v Mariboru pa Okrajno sodišče v Mariboru, torej ne glede na to, kje imata stalni naslov bralka ali njen sosed.
Če bi bralka zamudila rok za vložitev predloga za sodno ureditev meje, bo obveljala meja, ki jo je predlagal geodet. Ta meja je po navadi enaka katastrski meji. Če pa je predlog vložen pravočasno, o meji odloča sodišče v tako imenovanem nepravdnem postopku. Eden bistvenih elementov nepravdnega postopka pa je, da je v primerjavi s pravdnim postopkom manj formalen in sodišče po navadi že med postopka pojasnjuje posamezna dejanja in možne odločitve v postopku.
V predlogu za sodno ureditev meje mora bralka navesti svoje podatke, podatke o sosedu, opisati mora, zakaj meni, da meja, ki jo je predlagal geometer, ni prava, ter utemeljiti svoj predlog ureditve meje. V zahtevku mora natančno opisati, kako po njenem mnenju poteka meja in zakaj. Lahko se sklicuje tudi na skico, ki jo je naredil geodet na mejni obravnavi ter jo priloži predlogu. Bralka mora tudi navesti dokaze, ki potrjujejo njene trditve o poteku meje. Dokaz so lahko priče, listine, če obstajajo, fotografije in podobno, predlaga pa tudi, da sodišče opravi ogled meje.
Sodišče lahko uredi mejo na tri načine. Prvi način je tako imenovana močnejša pravica. Domneva se, da močnejša pravica obstaja, če je bila meja nekoč že dokončno urejena v katastrskem postopku, kar pomeni, da je o tej meji že bilo odločeno v upravnem ali sodnem postopku. Če pa močnejša pravica ni izkazana, lahko sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti. Spričo bralkine trditve, da so že njeni starši postavili ograjo tako, kot stoji še zdaj, je ta možnost v bralkinem primeru najbolj primerna, saj dolgotrajna mirna posest dokazuje ne le same posesti, pač pa tudi priposestvovanje spornega dela zemljišča. Priposestvovanje je verjetno nastopilo, saj je bralka v dobri veri več kot deset let uporabljala ta del vrta, kot da je njegova lastnica, ne da bi vedela, da po katastru pripada sosednjemu zemljišču. Spričo navedene okoliščine bo sodišče najverjetneje mejo uredilo tako, da bo potekala po zunanjem robu ograje. Priposestvovanje namreč lahko predstavlja podlago celo za spremembo meje, ki je bila že dokončno urejena v sodnem ali upravnem postopku.
Če pa posest ne bi bila jasna, ima sodišče še tretjo možnost, in sicer, da uredi mejo po pravični oceni, kar je po navadi tako, da sporni del zemljišča razdeli med soseda na način, ki je po mnenju sodišča še najbolj pravičen.
Z odločitvijo sodišča je postopek končan; tisti, ki se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, pa ima še možnost, da se pritoži na višje sodišče.
Če vrednost spornega dela zemljišča presega štiri tisoč evrov, lahko tisti, ki se ne strinja z odločitvijo sodišča, po končanem postopku sodne ureditve meje še v pravdnem postopku uveljavlja svojo močnejšo pravico. Bralka bi tako lahko v primeru, če bi sodišče uredilo mejo drugače kot po robu ograje, uveljavljala v pravdnem postopku priposestovanje kot močnejšo pravico. Do tega pa v bralkinem primeru verjetno ne bo prišlo, pride pa do tega tedaj, ko nekdo priposestvuje sporni del zemljišča, nato pa ta sporni del zemljišča pridobi v posest sosed (lahko tudi proti volji dotedanjega posestnika), dosedanji posestnik pa v roku 30 dni ne vloži tožbe zaradi motenja posesti, tako da dokončno izgubi posestno varstvo. Ker sodišče v nepravdnem postopku ne sme odločati o tem, kdo je kaj priposetvoval (močnejša pravica pa nastane šele, ko je pravnomočno razsojeno, da je prišlo do priposestvovanja, in ne, ko se izpolnijo zakonski pogoji zanj), bi sodišče ob ureditvi meje po zadnji posesti mejo le uredilo drugače, kot če bi bilo priposestvovanje že pravnomočno ugotovljeno. Oseba, ki je sporni del zemljišča priposestvovala, pa posest kasneje na kakršenkoli način izgubila, ima zato možnost, da v pravdnem postopku doseže spremembo tako urejene meje, če seveda dokaže, da je sporni del zemljišča res že priposestvovala.