Vaš svetovalec – Dušan Bavec – maj 2014
O ohranitvi obrti ob upokojitvi
Bralec se je leta 2012 upokojil kot obrtnik s statusom s. p. in je še obdržal manjšo družinsko obrt. Slišal pa je, da se bo moral odreči polovici pokojnine, če bo želel še naprej obdržati obrt, pa še polovico rednih prispevkov bo moral plačevati. Sprašuje, zakaj država z ustrezno zakonodajo ne omogoči dejavnosti starejših obrtnikov, saj so si pokojnino prislužili z dolgoletnim plačevanjem prispevkov?
Bralec je leta 2012 izkoristil eno od treh možnosti za t.i. »izvzem iz zavarovanja«, ki je državljanom s statusom s. p. omogočal, da kljub polni upokojitvi še naprej opravljajo svojo dejavnost na legalen način in s pavšalnim plačevanjem prispevkov. Preostali dve možnosti sta bili, da se oseba s statusom s. p., starejša od 63 let, upokoji na podlagi delovnega razmerja in da je že takrat imela registrirano t.i. »popoldansko obrt«, ali pa tisti s. p., čigar dobiček je bil skupaj s prispevki v zadnjih treh letih pred letom upokojitve nižji od zneskov minimalne plače.
Novi pokojninski zakon ZPIZ-2 ne omenja več nobene od teh možnosti, ampak kot kombinacijo dejavnosti in upokojitve uvaja delno upokojitev, ki je za tiste s statusom s.p. zakonska novost. Za take, kot je naš bralec, velja prehodno obdobje, v katerem se morajo do konca letošnjega leta uskladiti z novim zakonom.
Obrtna zbornica Slovenije pripravlja »zahtevo« slovenske obrti tudi o tej tematiki, in to ne le za že upokojene s. p., pač pa tudi za tiste, ki se upokojujejo po novem zakonu ZPIZ-2. V zahtevi je zapisan predlog, da naj bi poiskali zakonsko rešitev, ki bi omogočala ohranitev statusa s. p. kljub polni upokojitvi. Predvsem različica, za katero se je leta 2012 odločil naš bralec, ko je dejavnost ohranil kljub upokojitvi, ker je imel zaposlenega delavca, bi morala biti spričo 130 tisoč brezposelnih v državi vredna temeljitega razmisleka.
Le zakaj zahteva, da mora obrtnik svojo dejavnost kot s. p. zapreti, če hoče uveljaviti polno pokojnino, saj je zanjo namensko plačeval prispevke 40 let? Še posebej je to nepotrebno, če ima zaposlene delavce, ki jim na ta način zagotavlja tudi socialno varnost in zanje plačuje ustrezne prispevke v blagajne javnih zavodov. Pristojni naj čim prej dojamejo, da več denarja v obtoku pomeni več prilivov iz dohodnine, več DDV, več prispevkov za ZPIZ in druge inštitucije, s tem pa večjo socialno varnost upokojencev, manj pa bo tudi sive ekonomije.
