Vaš svetovalec - mag. Boštjan J. Turk – maj 2014
Odpust iz doma za starejše občane
Bralka ima invalidnega moža (delno nepomičen), ki že 6 mesecev živi v enem od domov za starejše občane. Nedavno tega pa je mož izrekel željo, da bi raje odšel domov, čeprav njegova žena meni, da ima v zavodu optimalno oskrbo. Kakšni so razlogi za odpust iz doma? Ali je treba v vsakem primeru upoštevati moževo željo za odpust?
Načelno da, razen v primeru, ko mož ni sposoben sam odločati o svojih pravicah in mu je bil določen skrbnik - v tem primeru je treba za odpust pridobiti tudi skrbnikovo soglasje.
Sicer pa velja, da je mogoče uporabnika odpustiti iz zavoda na njegov predlog ali na predlog njegovega zakonitega zastopnika brez obrazložitve. V tem primeru lahko zavod zaračuna storitev institucionalnega varstva največ za čas 30 dni po vložitvi vloge, razen v primeru, če obdobje do izselitve traja dlje časa.
Uporabnika je mogoče odpustiti iz zavoda tudi zato, ker so prenehali razlogi za vključitev v dom, zaradi hujših kršitev hišnega reda in zlorabe opojnih substanc in zaradi kršitve ali neizpolnjevanja sklenjenega dogovora. Za hujše kršitve hišnega reda sicer štejejo grob in žaljiv odnos do sostanovalcev, zaposlenih ali obiskovalcev, nasilno vedenje in medsebojno fizično obračunavanje, pijančevanje in razgrajanje, ter namensko poškodovanje, uničenje ali odsvojitev opreme in drugega premoženja doma.
V primeru odpusta se dogovor med zavodom in uporabnikom sporazumno razveže in izda odločba o odpustu.
Postopek za odpust zaradi prenehanja razlogov za vključitev se lahko začne na predlog uporabnika ali pa na predlog komisije, zaradi hujših kršitev hišnega reda in zlorabe opojnih substanc ali zaradi neizpolnjevanja sklenjenega dogovora pa le na predlog komisije. V slednjih dveh primerih je komisija dolžna uporabnika in njegovega zakonitega zastopnika najprej pisno opozoriti ter ga pozvati, da se vzdrži ugotovljenih kršitev.
Če se uporabnik ne vzdrži kršitev, je komisija dolžna predlagati bodisi njegovo premestitev v drug dom ali odpust, mora pa o tem obvestiti tudi center za socialno delo. Če center za socialno delo ugotovi, da uporabniku storitve ni mogoče zagotoviti na drug način ali če mu ni mogoče zagotoviti ustrezne storitve ali programa, pa odpust ni možen.
