Kako bomo ubranili pokojnine?
Danes sem izvedela novo cvetko, ki so si jo izmislili naši nadebudni politiki. »Poslanec zastopa ves narod, zato lahko brez posledic ukinemo okraje, saj smo imeli v preteklih dvajsetih letih prevelik vpliv lokalnih lobijev. Lokalni politiki je namenjen državni svet.« Trditev je nevarna iz več vidikov. Po tej logiki lahko pride v parlament večina poslancev iz Ljubljane, nekaj iz Maribora, drugih pa ne potrebujejo, saj znajo samo ti iz centra zastopati državo in ne lokalnih interesov. Drugo: kaj se boste napihovali volivci in zahtevali, da se v okraju, kjer smo bili izvoljeni, pogovarjamo z vami. Tako ali tako pridete samo z lokalnimi problemi, mi pa moramo reševati velike, državniške probleme.
Kje, vrabca, pa živijo ljudje? Okoli državnega zbora ali povsod po Sloveniji? In komu je namenjen parlament in politika? Združevanju interesov volivcev, ali ne? Če so poslanci prepuščeni samo tistim, ki ' znajo ' vladati, kot so to sedaj, potem rešujejo samo probleme vladajoče elite, to pa še daleč niso problemi, s katerimi se soočajo državljani. Za koga so politiki starih časov ustanovili parlament? Ali bogati in iznajdljivi potrebujejo parlament? V pravi demokratični državi, kjer politiki delajo za ljudi (in teh je zadnje čase zelo malo), se parlamentarci zavedajo, da morajo ščititi predvsem interese tistih, ki jih sistem siromaši, potiska na družbeno dno in socialno izločuje.
Tudi v razviti Evropi skušajo novodobni politiki kar se da osiromašiti prebivalstvo na račun bogate elite. A prebivalstvo teh držav se je v 150 letih kapitalizma naučilo, da ne sme držati križem rok, da ne sme zaupati tistim, ki se na ta ali oni način pregrizejo do vrha državne elite, da mora budno spremljati, kaj se dogaja v parlamentu in pravočasno razgaliti prebivalstvu neprijazne odločitve in ukrepe. Prvo pravilo, ki se ga drži večina prebivalstva razvite Evrope, je, da se mora vsak, ki želi živeti in ustvarjati v svoji deželi, udeleževati volitev. Drugo pravilo je, da seveda ni nujno, da si aktiven kot član neke politične opcije, zelo veliko lahko naredi pritisk prebivalstva, združenega v nevladnem neprofitnem sektorju. Pri nas se tega še nismo naučili, streznila nas ni niti huda stiska, v katero potiska vedno večje število prebivalstva domača in tuja kapitalsko politična elita.
Pomurci ste bili na zadnjem sestanku odločni: gremo z avtobusi v Ljubljano pred parlament in jim pokažemo, da nam ni vseeno. Seveda se je ideja takoj ustavila pri vprašanju stroškov. Ali ne bi rajši sprejeli poceni in enostavne metode, da namreč vsak teden nekaj naših članov obišče vsakega poslanca v Pomurju in jim teden za tednom dopoveduje, da ne bodo več izvoljeni v parlament, če bodo nadaljevali z zniževanjem pokojnin in odpuščanjem delavcev?
