Iz dela ZDUS - maj 2014
Pregled laskih rezultatov
Kot vsako leto so v prvem trimesečju DU na zborih in konferencah svojih članov tudi letos pretehtala opravljeno delo v minulem letu ter predstavila in potrdila načrte za letos. To vsakoletno obveznost funkcionarji društev praviloma vzorno pripravijo in jo dopolnijo s kulturnimi prireditvami in z druženjem članov.
Tudi letos je bilo tako in to kljub zahtevnim razmeram, v katerih delujejo društva in kljub še zahtevnejšim življenjskim razmeram njihovih članov. Rekli bi lahko, da je bil skupni imenovalec, da je bila dejavnost in ustvarjalnost društev upokojencev in članov kljub kriznim časom, tudi lani na presenetljivo visoki travni. Poleg kulture in športno-rekreativnih dejavnosti, ki so že tradicionalno značilne za delo društev, je vidno napredovalo vseživljenjsko učenje starejših, vse večja pa je tudi skrb za zdrav način življenja. Vse večja je tudi skrb za medgeneracijsko sožitje in medsebojno pomoč med starejšimi in mlajšimi, tudi s pomočjo sodobnih oblik medsebojnega druženja in povezovanja, ki ga spodbujajo tudi lokalne skupnosti.
»Vodstvo ZDUS se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem DU za povabila in želje za sodelovanje na občnih zborih društev, še posebej pa prosi za razumevanje tista društva, ki jih zaradi obilice dolžnosti letos ni bilo mogoče obiskati, jih pa bodo predstavniki ZDUS zanesljivo obiskali kdaj v bližnji prihodnosti,« je zagotovil podpredsednik ZDUS Anton Donko.
info.zdus
Pevski zbori na povabilo Nedeljca in Planeta Tuš
Komisija ZDUS za kulturo je sprejela pobudo novinarja Nedeljskega dnevnika Toneta Fornezzija – Tofa za »tekmovanje« upokojenskih PZ v 6 trgovskih centrih Tuša (Celje, Novo mesto, Kranj, Maribor, Koper, Ljubljana).
V četrtek, 27. marca 2014, je bila v avli Tuša Celje prva prireditev, na kateri so se predstavili upokojenski pevski zbori iz Celja, Laškega, Raven in Velenja. Prireditev sta vodila Simona Vodopivec in Tof, sodeloval pa je tudi en najboljših slovenskih harmonikarjev Miha Debevec. V Nedeljskem dnevniku bo objavljana reportaža o vsaki etapi karavane.
Anton Kotar
Zgodba iz Sv. Tomaža
V projektu MATURE Naj bo učenje odraslih starejših koristno, pomembno in mikavno, smo imeli priložnost sodelovati z upokojeno diplomirano vzgojiteljico in izvajalko programov vseživljenjskega učenja Ljubo Fišer, saj ponazarja primer dobre prakse, kako pritegniti v izobraževanju starejše, ki so v starosti sami, neaktivni in pogosto socialno izključeni.
V Prlekiji, v kraju Sv. Tomaž, se je leta 2011 porodila zamisel, da bi pripravili aktivnosti za upokojene vojne veterane in nekatere starejše brezposelne, ki so veliko časa preživljali sami in se niso vključevali v organizirane programe. Na pobudo enega od vojnih veteranov je Ljuba Fišer povabile veterane na srečanje v Ljudski univerzi Ormož. Člani skupine so nato v 120 urah prehodili 55 kilometrov po občini Sv. Tomaž in spoznavali znamenitosti krajev. Vse, kar so doživeli na teh pohodih, so zapisali (ob tem so se nekateri naučili uporabljati računalnik) in tako je nastal zbornik. Nekatere od udeležencev pa je prav sodelovanje v projektu spodbudilo k nadaljnjemu izobraževanju.
info.zdus
Projekt »virtualni skrbnik«
Sodobna družba, ki prepoznava obveznosti pri skrbi za svoje starejše občane, mora razvijati nove in inovativne pristope k specializirani oskrbi za tiste starejše, ki želijo izboljšati kakovost življenja doma. Projekt iCarer zato razvija bolj oseben pristop, nov model varstva oziroma platformo t.i. »virtualni skrbnik«, ki bo nudil podporo neformalnim oskrbovalcem, nadziral aktivnosti dnevne oskrbe na domu in predlagal načine za zboljšanje teh oblik oskrbe. Vzpostavili naj bi tudi storitev e-učenja in gradili mrežo neformalnega izobraževanja za neformalne oskrbovalce.
V začetku aprila je bil v Madridu drugi sestanek projekta iCarer, ki se ukvarja z razvojem t. i. IKT platforme za podporo neformalnim oskrbovalcem starejših. Sestanka sta se iz ZDUS udeležila vodja projekta Jože Gašperšič in koordinatorka Dijana Lukić. Predstavila sta rezultate raziskave, ki so jo z neformalnimi oskrbovalci v marcu opravili v ZDUS. Opravili so 20 intervjujev, pri čemer jih je zanimalo predvsem to, kakšne oskrbovalne aktivnosti opravljajo, kakšno breme jim predstavlja v njihovem vsakdanjem življenju oskrba in kako sodelujejo s poklicnimi oskrbovalci ali s servisi.
Zahvalili so se vsem prostovoljkam, ki so bile pripravljene sodelovati ali so si kljub dejstvu, da skrbijo za svojca ali starejšega, ki je potreben pomoči, vzele čas in se pogovorile z njimi. Raziskava je eden pomembnejših temeljev projekta, saj bodo tehnološki partnerji na podlagi rezultatov oblikovali IKT rešitve, ki naj bi pripomogle k zmanjšanju bremena oskrbovalcev in ponudile pomoč bodisi z nasveti ali možnostmi povezovanja z drugimi, ki preživljajo enake razmere. Naj spomnimo, da bo v naslednjih letih ZDUS kot organizacija končnih uporabnikov imel tudi priložnost preizkusiti oblikovane rešitve.
info.zdus
